Piše: dr. Matevž Tomšič
V zadnjem času se je uveljavila teza, da je za težave, s katerimi se sooča vlada Roberta Goloba, in posledično za strm padec njene priljubljenosti krivo neustrezno komuniciranje.
To je še posebej nenavadno, ker jo širijo sami predstavniki vlade na čelu s premierjem – in seveda njim naklonjeni večinski mediji. Sposobnost komuniciranja z javnostjo naj bi bila namreč ena glavnih prednostni sedanje vladajoče garniture v primerjavi z njeno predhodnico. Spomnimo se, na Janševo vlado so ves čas leteli očitki o nespretnem, neprimernem, grobem in celo žaljivem diskurzu ter nasploh neustreznem obravnavanju in nagovarjanju državljanov. Predstavniki koalicije so pred volitvami napovedovali, kako bo pod njihovim vodstvom vse drugače. Zavladala naj bi sproščenost, ljudje naj bi na ulicah začeli »plesati«, kot je vzneseno govoril zmagovalec volitev.
Sedaj pa v političnem komuniciranju vladajočih praktično nič ne deluje tako, kot bi moralo. Zdrsi in celo prave blamaže si sledijo druga za drugo. Za mnoge od njih poskrbijo kar njihovi najvišji predstavniki, kot sta sam predsednik vlade in še posebej predsednica parlamenta, ki še vedno niso zapopadli, da sedaj ne predstavljajo več (le) samih sebe, ampak državo – in s tem vse njene državljane.
Vendar neustrezno komuniciranje samo po sebi ni glavni problem. Je samo simptom nečesa globljega. Gre za šibko sposobnost reševanja najpomembnejših družbenih problemov. Na začetku mandata so se napovedovale številne reforme, ki pa so večinoma tako v konceptualnem kot v izvedbenem smislu zelo nedorečene. Da je aktualna vlada vse prej kot primer operativnosti in učinkovitosti, postaja vse bolj evidentno. To je sicer nekaj, kar je bilo mogoče predvideti. Za kaj takšnega ni treba biti politični ekspert. A sedaj to spoznava vedno več ljudi – tudi takšnih, ki so bili navdušeni nad lansko spremembo oblasti.
Če vlada ni učinkovita pri reševanju ključnih problemov, ki tarejo državljane, pa je toliko bolj zavzeta za njihovo indoktrinacijo. To je sicer značilno predvsem za usmeritev stranke Levica, ki je ideološko precej ekstremistična, a ima med vsemi vladnimi strankami najbolj izdelan program. Zato kljub temu, da je najmanjša partnerica v vladi, pogosto določa politično agendo, kateri potem sledi celotna koalicija.
Tako sedaj vlada kot po tekočem traku ustanavlja strateške svete. Pri tem sta vsaj dva, ki sta izrazito ideološko motivirana v smislu zamisli, ki jih producira nova levica. Prvi je strateški svet za prehrano. Ta naj bi dajal državljanom usmeritve za to, kaj naj jedo in česa naj ne jedo. Je pa že iz njegove sestave jasno, da bo težil k uveljavljanju vegetarjansko-veganske agende, ki je v zadnjem času vedno bolj agresivna. To je povezano s premierjevimi izjavami, ki so izrazito naperjene proti uživanju mesa. Še bolj problematičen je nedavno ustanovljeni svet za preprečevanje sovražnega govora. Tudi v tem primeru že sama njegova sestava pove, kakšen bo njegov namen. Poleg predstavnikov ministrstev so v njem sami izpričani privrženci leve politične opcije, vodila pa naj bi ga z vlado tesno povezana levičarska aktivistka. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bodo aktivnosti tega telesa usmerjene predvsem v obračunavanje z »moralno-politično neprimernimi« mediji in vsemi tistimi, ki nasprotujejo idejam, ki jih zagovarjata leva politika in z njo povezana civilna družba. To je mogoče sklepati glede na izrazito dvojna merila, ki jih ti uporabljajo pri presojanju besed, ki jih izrekajo ali zapisujejo različni posamezniki, od političnih predstavnikov do običajnih komentatorjev na družbenih omrežjih; kjer sovražnost pripisujejo samo tistim z desnega pola, medtem kot tistim z levega to spregledajo ali celo opravičujejo. Takšni »organi« bodo namenjeni predvsem pranju možganov in določanju, kako naj ljudje mislijo in kako naj se vedejo.
