Piše: dr. Metod Berlec
Turbulentno politično dogajanje prejšnjega tedna je dokončno pokazalo, da imamo koalicijsko vlado in predsednika vlade, ki si vladanje predstavlja kot avtoritarno vodenje nekega zakotnega podjetja. Podjetja, v katerem zakoni in ustava ne veljajo.
Pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava v državnem zboru je razkrilo, da imamo za predsednika vlade avtoritarnega, egocentričnega in koleričnega človeka. Prepotentneža, ki ni ponotranjil demokratičnega parlamentarnega sistema, ki govori o delitvi oblasti ter sistemu zavor in ravnovesij. Ne samo da je neposredno posegal v delo policije in tudi varnostno-obveščevalnih služb, ampak je tudi javno priznal, da je od njiju (Bobnarjeve in Lindava) zahteval, da »policijo očistita janšistov«. Se pravi, da Golob uporablja strašljivo retoriko, ki je povsem primerljiva z nacionalsocialisti Adolfa Hitlerja, ki so, potem ko so v tridesetih letih prejšnjega stoletja prišli na oblast v Nemčiji, Jude izgnali iz javnega življenja. V času druge svetovne vojne pa so nad njimi izvedli barbarski genocid. Jih resnično zaplinili!
Podobno retoriko je 25. junija 1945 uporabil šef Komunistične partije Slovenije Edvard Kardelj kot predstavnik zvezne vlade v Beogradu. V depeši je pred napovedano poletno bližajočo se amnestijo okaral predsednika slovenske socialistične vlade Borisa Kidriča z besedami: »Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej.« To pomeni pri obračunu z resničnimi in namišljenimi nasprotniki revolucije (pri čemer so večino domobrancev takrat že umorili). Tako je jasno, da je totalitarna, izključevalna govorica, ki jo uporablja Golob, popolnoma neprimerna za Republiko Slovenijo, ki je po ustavi »demokratična republika« ter »pravna in socialna država«; za državo, ki je članica Evropske unije, zveze NATO in številnih drugih mednarodnih organizacij, kjer veljajo demokratični standardi.
Pri tem je, kot smo pisali že v prejšnji številki Demokracije, vidno, da se je že začel spopad znotraj vladajoče leve nomenklature za prevlado. Bobnarjeva in Lindav sodita bolj v Kučanov vplivni krog, podobno kot Nataša Pirc Musar. Golob pa si sam ali s pomočjo generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković (ob pomoči premetenega državnega sekretarja Damirja Črnčeca) uspešno ustvarja sovražnike. Ne samo da s svojimi ministri dela kot svinja z mehom, začel je čistko tudi znotraj svoje stranke. To je Gibanja Svoboda. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič tako ni več podpredsednica stranke, svojo poslanko Mojco Šetinc Pašek in desno roko Klakočar Zupančičeve, nekdanjega poslanca LMŠ Roberta Pavšiča, je kar na horuk izključil iz stranke. Čisto po partijsko. Nedvomno si je Golob z izključitvijo Šetinc Paškove iz stranke zabil vrhunski avtogol. Nekdanja novinarka na TV Slovenija je namreč poročena z Miletom Šetincem iz znane partijske družine Šetinc, njeni člani so del ožjega Kučanovega omrežja. Šetinc Paškova je bila pred dobrim desetletjem (skupaj z zgodovinarjem in s Kučanovim biografom dr. Božom Repetom) avtorica dokumentarnega filma »Portret Milana Kučana«. S tem si je Golob, kot opozarjajo poznavalci, podpisal »smrtno obsodbo«, saj postaja celo njegovim donedavnim podpornikom kot tudi botrom iz ozadja in slovenski javnosti jasno, da ni primeren za predsednika vlade. Nedvomno dela veliko škodo politični opciji, tranzicijski levici torej, ki jo zastopa. Njegova vlada je kot Titanik, ki se je zaletel v ledeno goro in se začel potapljati.
Dodatno vznemirjenje v treh koalicijskih strankah in na ministrstvih je Golob povzročil z napovedjo rekonstrukcije vlade. Če je še lani jeseni pred trojnim referendumom (o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o RTVS) na veliko zagovarjal potrebo po večanju števila ministrstev na dvajset, je sedaj obrnil ploščo. Po novem zaradi potrebe po večji učinkovitosti govori o dvanajstih ministrstvih (njegov ideal je švicarski model, kjer ima zvezna vlada sedem ministrstev). Osem ministrstev naj bi imela GS, po dve SD in Levica. V primeru, če stranki v to ne bi privolili, naj bi se Golobu kot rezerva ponujala NSi, ki naj bi dobila štiri ministrstva.
Zaradi takega kaotičnega vladanja Goloba nekateri analitiki že pošiljajo »na pregled k specialistu«. Prvak SDS Janez Janša pa ugotavlja, da so edina rešitev iz nastale situacije predčasne volitve. Dejstvo namreč je, da tudi če bo Robert Golob odstopil ali bo predčasno »zamenjan«, njegov naslednik na mestu premierja ne bo imel legitimnosti, kakršno je Golob dobil na volitvah, pa jo v zadnjem času že povsem zapravil.
