Piše: Jože Biščak
Pred dnevi smo poročali, da je učiteljica iz mariborske osnovne šole Špela Šeško prek videa otroke spodbujala, naj ne hodijo več v šolo, ker je ta režimska in fašistična, v njej ga celo obsevajo. Kaj je s tem narobe?
Šeškova je kot učiteljica v državni šoli uslužbenka javnega sektorja, njena naloga je, da otrokom prenaša znanje (nikakor ne, da jih vzgaja) v pogojih in pod pogoji, ki jih določa država. Kot uslužbenka javnega sektorja je dolžna služiti ljudem (in otrokom), predvsem zasebnikom, ki ji kot neto davkoplačevalci zagotavljajo plačo. Resda prisilno, pa vendar. A večinoma je tako (daleč od tega, da samo v Sloveniji), da se javni sektor obnaša do zasebnega kot gospodar do sužnja. A to je tema za kdaj drugič.
Oglejmo si primer Šeškove malo bolj podrobno. Osnovna šola je obvezna. To pomeni, da morajo starši pod grožnjo s silo otroke pošiljati v šolo. S tem se sicer ne strinjam, ker menim, da imajo starši neodtujljivo pravico določati, kako, kdaj in kje bodo svoje otroke izobraževali (v kar se država nima pravice vmešavati); no, zakonodaja jim sicer dopušča možnost, da jih izobražujejo (čeprav s številnimi ovirami) sami na domu. Torej, kjer je osnovno izobraževanje obvezno, to izobraževanje ni pravica, ampak dolžnost. Tako pač je (ja, in na žalost je to celo zapisano v Ustavi RS), zato lahko poziv Šeškove formalno razumemo kot poziv k kršenju ustave, opustitvi dolžnosti in povzročanju škode (ugledu) osnovne šole. Zdaj je stvar na delodajalcu: ali jo opomni, da tega ne počne več (čeprav v svojem »prostem času«) ali jo odpusti. Nihče je namreč ne sili, da poučuje ravno na tisti šoli (kjer očitno tudi njo obsevajo), zaposlitev lahko najde drugje, če je dobra učiteljica in če jo bodo kje (po teh izpadih) sprejeli. Lahko pa odpre svojo zasebno šolo in starši se bodo sami odločili, ali bodo otroke pošiljali na njeno šolo (če bo povsem zasebna, bo treba plačati šolnino) ali se bodo njihovi otroci še naprej izobraževali v državnih šolah.
Vprašam vas, kaj bi naredil lastnik prodajalne avtomobilov, če bi njegov prodajalec avtomobilov po videu ljudi pozval, naj avtomobilov ne kupujejo več v prodajalni, kjer dela (saj jih tam obsevajo)? Četudi bi to storil izven svojega delovnega časa, bi ga delodajalec gladko odpustil. Drugo je seveda, če bi se organizirali potrošniki (kupci avtomobilov) in iz različnih razlogov (to pravico seveda imajo) pozvali k bojkotu te trgovine.
Enako je z osnovno šolo, kjer dela Šeškova. Starši (kot potrošniki) imajo pravico, da otroka (začasno) ne pošljejo v šolo, če presodijo, da nekateri postopki države, šole ali programi niso v skladu z njihovimi prepričanji. In otroke sami izobražujejo doma. Ker pa je šola obvezna, starši pa zaradi zaposlitve nimajo časa, bi pametne šole, ki se zavedajo, da služijo ljudem in ki vedo, kdo jim daje plačo (ponovimo še enkrat: plač učiteljem ne zagotavlja država, ampak neto davkoplačevalci, država pobrani denar samo razporeja), zagotovila šolanje na daljavo (ob dovoljenju ministrstva). To bi lahko storila Šeškova: predlagala bi, da se za otroke, katerih starši ne želijo, da se njihov otrok v šoli »obseva« oziroma cepi (»čipira«) ali testira, organizira pouk na daljavo. Dokler pač trajajo PCT pogoji.
Seveda je neumno, če bi kateri od staršev res mislil, da otroke v šolah obsevajo, jim injicirajo strup ali čipirajo, toda biti neumen je temeljna človekova svoboščina (spada pod svobodo govora in izražanja mnenj). Nikakor pa Šeškova kot javna uslužbenka ne sme nagovarjati (staršev in) otrok, naj ne hodijo v šolo. Če bi bila njena plača odvisna od tega, koliko otrok pride na njene ure pouka, tega (skoraj zagotovo) ne bi počela. Če dobi plačo v vsakem primeru, pa če razred prazen ali pa poln, ji je vseeno. In če misli, da je šola fašistična in režimska, da v njej otroke obsevajo in jim vbrizgavajo strup, se vprašam, kaj ona sploh še počne na tej šoli, razen tega, da prejema plačo in dodatke.
Šeškova ima eno samo nalogo (za katero jo plačujemo neto davkoplačevalci) – da na otroke prenaša znanje. Vse drugo je neodtujljiva in izključna pravica staršev, ki so za ravnanja svojih otrok do dopolnjenega 18. leta starosti tudi odgovorni.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, dolgoletni raziskovalni novinar, od leta 2020 pa tudi predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor treh knjig.
