Piše: dr. Stane Granda
Tako kot je res, da je Slovenija kot samostojna mednarodno priznana država največji dosežek Slovencev v zgodovini, je tudi res, da je bila njena največja žrtev demokracija. Totalitaristične sile se niso nikoli sprijaznile z izgubo oblasti. Pokazale so, da jim ideologija nič ne pomeni, delavski razred še manj, oblasti in koristi, ki jih imajo od nje, pa ne spustijo iz rok. Tako Peterle kot Rupel sta ne enkrat potrdila, da je Kučan v mednarodnih stikih sledil politiki Demosa, ker je bila dobra in je utrjevala mednarodni položaj Slovenije, kar je koristilo tudi njegovim načrtom. Lahko bi rekli, da so bili putinovski že pred Putinom. Zaradi njegove protidemokratičnosti izkazujejo Kučan in njegovi toliko simpatij zanj, da bi jih bilo treba skupaj z njim tudi zaradi prejšnjih grehov v Sloveniji postaviti pred mednarodno sodišče zaradi zločinov proti človeštvu. Z najnovejšo izjavo o Ukrajini, ki izhaja iz dvoličnosti sedanje vlade, to samo potrjuje.
Zanimivo je analizirati, kako sistematično in dolgoročno je gradil in krepil svojo realno oblast. Demokratične sile so se preveč ukvarjale same s seboj. Bil je brezobziren. Nikoli ni obsodil divje privatizacije. Njeni nosilci so njegovi glavni podporniki. So tudi med podpisniki izjave proti Ukrajini. Prek njihovega kapitala si je podredili medije. Nobene priložnosti niso izpustili iz rok. Poglejmo samo, kako so izrabili celo smetarske posle. Da o zdravstvu in sociali niti ne govorimo. Predvsem ministrstvo za delo, denarnico Združene liste, kjer je prof. dr. Svetlik brezobzirno obračunaval z določenimi skupinami podeželskih upokojencev.
Posebno mesto ima v Kučanovi oziroma njihovi dejavnosti »civilna družba«. Spomnimo se samo njegovih ljudi v Rdečem križu. Kakšne plače so imeli nekateri njegovi funkcionarji! Celo organizacija, ki je nabirala simpatije z zavzemanjem za onemogle in ostarele, je v ustreznem trenutku pokazala svojo ideološko barvo in odigrala eno ključnih vlog v rušenju zakonodaje za njihovo oskrbo. Še bi lahko naštevali.
Ukinjanje Muzeja slovenske osamosvojitve je razkrilo, kako je Kučan speljal organizacijo (Zvezo veteranov vojne za Slovenijo – ZVVS), ki bi morala biti moralna in politična hrbtenica slovenske osamosvojitve. Potem ko so izigrali brigadirja Lisjaka, so jo sistematično pripeljali v današnje stanje, ko je njeno vodstvo na čelu proti osamosvojitvenim vrednotam. Nesrečni Lipič si dovoli diskvalifikacije mednarodno preverjenih zgodovinarjev. Pri tem se sklicuje na generala Maistra in primorske antifašiste, ki niso nikoli podpirali totalitarizma. Zamolčuje medvojne in povojne poboje. Revolucijo prikazuje kot bistvo narodnega obrambnega boja, ne pa njegove zlorabe. Stvari niso tako preproste, kot jih vidi nesrečni Lipič. Kateri ideologiji je pripadal stari Šarh, kje sta bila sinova generala Maistra, kdo je še po vojni pobijal primorske antifašiste? Prvi borci proti okupatorju so bili starojugoslovanski vojaki. Med njimi tudi slovenski pilot doma iz okolice Ptuja, ki je bombardiral Gradec! Koliko dni je potrebovala nemška vojska, da je prišla do Celja? Niso njihove žrtve, ker niso bili komunisti, nič vredne?
Nesrečni Lipič je prepričan, da se je slovenska osamosvojitev začela 27. aprila 1941. Zato je po Kučanovem navodilu soorganiziral proslavo 50-letnice Titove TO. Kljub pojasnilu vodilnega slovenskega vojaškega zgodovinarja dr. Tomaža Kladnika trobezlja neumnosti. Njegovo hlapčevanje ZB, ki je še vedno nekdanja DPO, je njegova osebna zadeva, ne pa dolžnost veteranov vojne za slovenijo! To lahko dela v svojem imenu in na svoj račun, ne pa v imenu veteranske organizacije, ki jo smeši in sramoti do nerazpoznavnosti. Raje bi se zavzemal za materialni položaj veteranov, kot so ga imeli »borci«.
Res je, da je vsa naša preteklost del zgodovine, lepe in grde stvari, a da bi general Maister trdil, da je kot avstrijski major osvobajal Maribor, Koroško in Prekmurje, da bi pel hvalnice cesarjema Francu Jožefu in cesarju Karlu, to počenja nesrečni Lipič s hvalnicami Titu in komunizmu, pa je svetovna novost. Verjetno je preslišal besede akademika Pleterskega, ki je, ne enkrat, javno poudaril, da se nikoli noben komunist ni zavzemal za samostojno slovensko državo. To ni bila politika komunistične partije. Gospod Lipič, ki naj bi imel velike zasluge pri organiziranju boja za slovensko osamosvojitev, ima vso pravico, da živi v svojih utvarah in se sonči v senci častilcev medvojnih in povojnih pobojev, lahko odreka Ukrajincem pravico do boja za narodno preživetje, nima pa pravice pačiti zgodovine v imenu veteranske organizacije in je sramotiti. Z nastopom v njenem imenu proti Muzeju slovenske osamosvojitve pa je osramotil sebe in nas, veterane. Sami smo krivi, ker mu to dovolimo!
