Raziskava ECFR je Slovenijo med članicami Evropske unije postavila na zadnje mesto po splošnem vplivu države na politiko EU.
Pred dnevi smo se spominjali stote obletnice ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je bila slavnostno razglašena na Kongresnem trgu v Ljubljani, 29. oktobra 1918. Za slovenski narod je bil to pomemben zgodovinski dogodek, ki je vsaj začasno prinesel rojstvo slovenske državnosti. Istega dne je odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev Države SHS razglasil tudi hrvaški sabor v Zagrebu.
Dva dni kasneje, 31. oktobra, je bila imenovana prva slovenska nacionalna vlada pod vodstvom Josipa viteza Pogačnika. Formalno je bilo sicer nad njo Narodno vijeće SHS (njegov predsednik je bil načelnik SLS Anton Korošec), ki je bilo v Državi SHS najvišja, navzven neodvisna in s tem suverena državna oblast. A v praksi je o vsem povsem samostojno odločala slovenska narodna vlada. Žal le kratek čas, saj je že 1. decembra 1918 zaradi različnih vzrokov prišlo do združitve Države SHS s Kraljevino Srbijo, s čimer je nastala unitarna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Namesto svetovljanskega srednjeevropskega Dunaja je naše glavno mesto postal balkanski Beograd. Slovenci pa smo se pod nosom obrisali s svojo državnostjo.
Tako je bilo tudi leta 1945, ko smo se znašli v totalitarni komunistični Jugoslaviji. Šele leta 1991 si je slovenski narod pod vodstvom zmagovite koalicije Demos in njenega predsednika Jožeta Pučnika dokončno izbojeval svojo samostojnost in državnost. Z vstopom v Nato in Evropsko unijo leta 2004 je Slovenija postala enakopraven del evropske družine. V času predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 pa je pod vodstvom Janeza Janše postala celo »svetilnik Evrope«.
A vse bolj očitno postaja, da pod nesposobnimi in nekompetentnimi levimi vladami Slovenija postaja vse manj pomemben dejavnik. Na to opozarja tudi raziskava londonskega možganskega trusta ECFR (Evropski svet za zunanje odnose), ki je Slovenijo med 28 članicami Evropske unije postavila na 25. oziroma zadnje mesto po splošnem vplivu države na politiko unije, ki si ga deli še s Hrvaško, Latvijo in Malto. Če bo šlo tako naprej, se nam slabo piše! Bomo kmalu ostali še brez države?
Opomba: Komentar je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
