Piše: dr. Metod Berlec
V teh dneh mineva 80 let od vrhunca grozljivih komunističnih povojnih pobojev, ki ostajajo eno najtemnejših obdobij naše zgodovine, če ne najtemnejše, saj je šlo za genocid na delom slovenskega naroda. Ne samo nad domobranci oz. pripadniki Slovenske narodne vojske, ampak v veliki meri tudi povsem nedolžnimi civilisti, ki niso bili navdušeni nad t. i. osvoboditelji. Glavno odgovornost za to nosijo jugoslovanski komunistični voditelji pod vodstvom Tita, Kardelja, Kidriča in drugih, ki so okupacijo izkoristili za komunistično revolucijo, po vojni pa za revolucionarni prevzem oblasti.
In danes? Čeprav se je Slovenija skozi desetletja oblikovala kot demokratična država s spoštovanjem človekovih pravic in pravne države, sence preteklosti še vedno vplivajo na sedanjost. Naša dolžnost je, da se ob takih obletnicah ne spominjamo samo zgodovinskih dejstev, ampak se tudi vprašamo, kakšno prihodnost si želimo kot narod.
Na tej poti se Slovenija sooča z resnimi izzivi. Vlada Roberta Goloba je s svojimi ukrepi in visokimi davki povzročila težke gospodarske razmere, ki dušijo podjetništvo in razvoj. Namesto da bi vzpostavljala konkurenčno okolje, vlada s fiskalnimi politikami obremenjuje podjetnike in obrtnike, kar vodi v zmanjšanje investicij, selitev kapitala v tujino in slabšanje življenjskega standarda vseh prebivalcev.
Vzporedno s tem se v ozadju ohranjajo stari vzorci političnega delovanja in kadrovanja, na kar je v nedeljskem intervjuju za TV Slovenija opozoril nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Botri iz ozadja pod vodstvom zadnjega predsednika CK ZKS Milana Kučana pripravljajo novo politično figuro – evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, kar je slednji prostodušno priznal v intervjuju za spletni portal Žurnal24. Čakajo samo še na pravi trenutek. Prebilič: »Dobila sva se, pogovor je bil dober, gospod je neverjetno pronicljiv. Ampak dokončnega ‘da’ še ni. Po svoje razumem, verjetno se vse stvari še niso razvile do te mere, da bi bila situacija zrela.« Tranzicijska levica bo torej s pomočjo t. i. novega obraza na prihodnjih državnozborskih volitvah spet skušala uloviti del razočaranih volivcev, ki tavajo od enega novega obraza do drugega. Ta proces tako postaja stalnica, ki obeta novo volilno prevaro, podobno kot smo jo že večkrat doživeli v preteklosti. Ali res potrebujemo še en »nov obraz«, ki v resnici le nadaljuje vzorce starih političnih struktur? Seveda ne!!!
Slovenija je na razpotju. Ali bomo sprejeli prihodnost, ki bo temeljila na pravni državi, gospodarskem napredku in transparentni politiki? Ali bomo znova priča igram iz ozadja, ki ne vodijo k ničemur novemu? Odgovor na to vprašanje bo podala volilna odločitev državljanov, ki imajo moč, da prihodnost vzamejo v svoje roke.
