Piše: Keith Miles
Slogani so preprost način za posredovanje ideje ali cilja, vendar so lahko zavajajoči. To tehniko uporabljajo tudi v oglaševanju, kar bralci zagotovo vedo. Eden znanih sloganov je uporabljalo irsko podjetje za proizvodnjo piva Guinness. Na njem je bil upodobljen atletski moški in je oglašal »Guinness je dober za vas«. Sporočilo je bilo očitno, da pijte več piva Guinness in boste takšni kot ta moški. Vsi vemo, da to ni povsem res. Da bi ugotovili vsa dejstva, se moramo poglobiti vanje.
Pri političnih sloganih in naslovih je skoraj tako, kot da bi veljalo nasprotno od slogana. Spomnim se, da sem ob prvem obisku Češkoslovaške kmalu po končanem študiju sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja na večini javnih zgradb videl transparente s slogani, kot so »Sovjetska zveza, naš najboljši prijatelj«, »Rdeča armada, naša osvoboditeljica« ali »Komunizem daje svobodo«. Češkega prijatelja sem vprašal, ali ga motijo vsi ti transparenti, in odgovoril mi je: »Kakšni transparenti?« Javnosti so se zdeli tako smešni, da jih je dejansko nehala opazovati. Druga gesla so bila »Naprej, k zmagi komunizma!« in »Ljudstvo in partija sta eno!«, ki sta bila patentirana propaganda in sčasoma povsem napačna. Obstaja še veliko drugih, za katera bodo bralci ugotovili, da so napačna. Celo imena držav so postala slogani, tako da je uradno ime Severne Koreje Demokratična ljudska republika Koreja. Seveda vemo, da ni demokratična, niti ne pripada ljudstvu in po klasični definiciji ni niti republika. V resnici bi moral biti njen pravi naziv Totalitarna komunistična partijska država Koreja, prav nasprotno torej.
Razumljivo je, da v postkomunistični državi politične stranke čutijo potrebo, da svojemu nazivu dodajo »demokratična«, čeprav v starejših demokracijah ni običajno, da je treba dodati »demokratična«. Pomislite na glavne britanske stranke – Konservativna stranka, Laburistična stranka. V Franciji so to: Renesansa, Republikanci, Nacionalni shod, Socialisti.
Žal z razvojem sodobnih komunikacijskih sredstev naslov novice pogosto postane slogan, bralci pa se ne poglobijo v vsebino. Tako lahko na primer preberete nekaj takega kot »Manchester United uničil Real Madrid«, ko pa berete naprej, je rezultat 2:1, tako da bi bil natančnejši naslov »Manchester United premagal Real Madrid«, ali pa ima španski časopis naslov »United se je prebil v naslednji krog«. Povsem drugačen vtis.
Težava sodobnih naslovov novic je v tem, da so pogosto slogani, s katerimi želijo ugajati bralcem, tako da bi se v zgornjih primerih prvi pojavil v časopisu za Manchester, drugi pa v časopisu za Madrid. Ti slogani se najpogosteje pojavljajo v komentarjih na Twitterju ali v kratkih televizijskih poročilih, kjer ni na voljo vseh dejstev, zato bralec ali gledalec dobi pristranski vtis.
Najnevarnejši del tega novega sloga je, da omogoča manipulacijo z mnenji, nekateri najhujši primeri pa prihajajo iz političnih strank ali političnih frakcij. Ena stranka lahko reče: »Zvišali bomo izdatke za zdravstveno službo«, vendar nikoli ne doda slogana »in povečali vaše davke«. Ali pa »zvišali bomo minimalno plačo« in nikoli ne doda »in stroški blaga se bodo povečali, vlada pa bo pobrala več davkov«. Drugi primeri se pojavljajo v sporočilih na Twitterju, tako da se lahko ustvarijo napačni vtisi. Tak primer so lažne zgodbe o cepljenju s cepivom proti covidu.
Zanimivo je, da obstajajo strogi zakoni, ki zagotavljajo točnost komercialnega oglaševanja, vendar se zdi, da isti standardi ne veljajo za politične trditve ali digitalne govorice. Kakor koli že, vsi bi morali »preveriti svoje žepe«, ko smo blizu politiki, saj želijo številni politiki vzeti vedno več našega denarja, da bi ga porabili za svoje najljubše načrte.
