Piše: dr. Matevž Tomšič
Zadnje čase nas vladajoči intenzivno prepričujejo, kako varna država je Slovenija. Pri tem izstopa notranji minister Boštjan Poklukar, kar je na neki način razumljivo, saj je zagotavljanje reda in varnosti ključna naloga njegovega resorja. A s tem skušajo predvsem pomiriti javnost, ki je vznemirjena spričo nekaterih nedavnih dogodkov, predvsem umora v Ljubljani, pri katerem vse kaže, da je šlo za dejanje kriminalnih združb. Takšne scene v končni instanci zmanjšujejo zaupanje državljanov v organe pregona in tiste, ki te usmerjajo.
Če gledamo na stvar v primerjalni perspektivi, potem lahko rečemo, da ta trditev v bistvu drži. Če vzamemo za primerjavo svet kot celoto, sodi Slovenija še vedno v skupino najvarnejših držav. To drži, tudi če jo primerjamo z nekaterimi razvitimi zahodnimi državami, še posebej če primerjamo slovenska mesta z metropolami teh držav. Po središču in večini predelov Ljubljane se je mogoče dokaj brezskrbno sprehajati tudi v nočnih urah, saj je možnost, da ste deležni nasilja, razmeroma majhna (za druga slovenska mesta to velja v še večji meri), kar je zelo drugače kot v mnogih evropskih in ameriških velemestih, kjer se je treba v naprej prepričati, kam je priporočljivo in kam ni priporočljivo iti; kjer obstajajo t. i. cone no-go, praviloma naseljene z ljudmi iz t. i. tretjega sveta, ki so legla nasilja in kriminala (tja se še varnostni organi ne radi odpravijo).
Vendar je kar nekaj dejstev, ki kažejo, da se glede varnostnih razmer v naši državi stvari ne odvijajo v pravo smer. Na podlagi enega dogodka – četudi gre za mafijski umor – sicer ni mogoče sklepati na splošno stanje. Vendar je tu še drugo dogajanje, ki vzbuja skrb. Na Kočevskem pripadniki romske manjšine s svojim vedenjem, predvsem posegi v lastnino (ali če se izrazimo manj politično korektno, s krajami), grenijo življenje domačinov. Tudi povečanje nezakonitih migracij, do katerega je prišlo v zadnjih dveh letih, poslabšuje varnostno situacijo. Naraslo je število nasilnih dejanj, ki so jih zagrešili prebežniki. Če smo rekli, da je Ljubljana v splošnem še vedno razmeroma varna, pa to ne velja za del mesta (Vič), kjer je migrantski center. Nedavno se je v glavnem nakupovalnem središču zgodil še incident, katerega akterji so bili pripadniki še ene – albanske – manjšine.
Glavni problem je v tem, da se je v vseh teh primerih ustvaril vtis, da organi, ki imajo nalogo vzdrževati red, ne obvladujejo razmer. Videli smo, kako so Romi fizično napadli policiste. Na splošno ne kaže, da bi ob različnih javnih manifestacijah in protestih ti uživali kaj dosti avtoritete (na enem od njih so udeleženci na policijski avtomobil obesili zastavo tuje države). Brez tega pa težko opravljajo svoje poslanstvo.
Vendar so očitno problemi tudi v delovanju samih varnostnih organov. Tako smo na nedavnem protestnem shodu Janševih privržencev pred celjskim sodiščem lahko videli policista v civilu, ki je sodeloval pri odstranitvi enega od udeležencev, a se pri tem ni z ničimer identificiral, poleg tega pa je nosil orožje na vidnem mestu – oboje je v jasnem nasprotju s pravili. Še bolj alarmantna je novica, da je državna tožilka, ki preiskuje slovensko vejo ene najbolj nevarnih kriminalnih združb na Balkanu, zavrnila policijsko zaščito, češ da jo tisti, ki naj bi jo varovali, v resnici nadzorujejo (se pravi, da so oni vir nevarnosti). Če si še ljudje, ki delujejo v organih pregona, ne zaupajo med sabo, to pomeni, da je v sistemu nekaj zelo narobe. Ne pozabimo, na čelu policije je človek, za katerega je upravno sodišče ugotovilo, da je bil imenovan nezakonito. Očitno je izganjanje »janšistov« iz policije, ki ga je zahteval premier Golob, povzročilo samo degradacijo profesionalnih standardov. Če je Slovenija še vedno varna država, ni takšna zaradi dejanj aktualnih oblastnikov, ampak navkljub njim.
