4.8 C
Ljubljana
četrtek, 7 novembra, 2024

Se splača biti danes plemenito nor?

Piše: Petra Janša

Ne vem, kako dobro se spomnite romana Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče španskega pisatelja Miguela de Cervantesa in njegovih bitk z mlini na veter.

Gre za prvi evropski novoveški roman, ki je izšel v dveh delih – prvi del je izšel leta 1605, drugi pa 1615. Don Kihot ali Vitez žalostne podobe je tragikomičen lik, a bolj tragičen kot komičen, kajti dobri nameni so se mu največkrat sprevrgli v zlo zanj in za druge. S svojim malim, debelim, preprostim in naivnim oprodo Sančem Panso ali v slovenščini Janezom Trebušnikom se odpravi v svet, da bi obudil dobo popotnega viteštva – dolžnost popotnega viteza pa je bila braniti nedolžne in preganjati krive. Kot plemeniti vitez si je tudi on izbral damo svojega srca, Dulsinejo Toboško, da bi v njeno slavo opravljal junaška dejanja.

In prav tega romana se med drugimi v knjigi Klasična umetnost in kulturni marksizem loti tudi venezuelski kritik kulturnega marksizma Alejandro Peña Esclusa, kjer pravi, da si bralec ob Kihotovih nesrečah na koncu tudi sam želi postati popotni vitez, se pravi nekdo, ki se bojuje za pravico in dobro, ne da bi si v zameno želel kaj drugega kot srečo, ki jo to prinaša. Ob tem citira takratnega kardinala Ratzingerja, poznejšega papeža Benedikta XVI., ki je v svoji Teoriji teoloških načel pisal tudi o Cervantesovem delu: »Kakšna plemenita norost, da se don Kihot odzove klicu ‘biti čist v mislih, skromen v besedah, iskren v dejanjih, potrpežljiv v nesreči, usmiljen do tistih, ki so v stiski, in, končno, križar za resnico, tudi če bi ga obramba resnice stala življenje’! Neumne norčije so postale prijazna predstava, v kateri je mogoče začutiti čisto srce. (…) Jedro norosti se ujema z odtujenostjo dobrote v svetu, katerega realizem se večinoma norčuje iz tistega, ki resnico sprejema kot resničnost in tvega življenje v njeno obrambo.« Peña Esclusa ob tem zapiše, da v resnici prava norost ni don Kihotova, temveč norost postmoderne družbe, ki pod vplivom neomarksistične kulturne vojne išče srečo v uživanju materialnih dobrin in posvetnih užitkov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine