Piše: dr. Stane Granda
Obglavljenje Titovega spomenika gotovo ni kulturno dejanje, še manj vandalizem. Gre za nekatere težko sprejemljivo obliko političnega protesta zoper razmere v Sloveniji, kjer se že 80 let ukvarjamo s preteklostjo namesto prihodnostjo.
Propadajoče Velenje, spomnimo se škandala okoli EKK Velenje, ko so propadle milijarde dolarjev, človeka prav vzpodbuja k iracionalnosti. Še zlasti ko vidi vladne komuniste, kako prek posebne agencije delijo svojim stotine milijonov evrov za transformacijo in modernizacijo, novo prihodnost Šaleške doline, ki jo je uničujoče zaznamoval ugašajoči rudnik lignita. Slovenija vse bolj zaostaja za regijami, pred katerimi je bila desetletja. Celo Hrvaška nas prehiteva. Da ne pišemo o Albaniji … Edina svetla izjema naše zgodovine po II. svetovni vojni sta čas in dogajanje okoli demokratizacije in osamosvojitve, ki so jih omogočile takratne evropske razmere, ne pa notranji politični razvoj, ki ga še vedno bolj ali manj določa Milan Kučan kot eden zadnjih reliktov titoizma. Prav zato bo proces proti storilcu, do katerega bo očitno prišlo, v prvi vrsti političen. Za primerjavo. Ko so v Ljubljani obglavili kip Prežihovega Voranca, ki je za Slovence veliko pozitivnejša osebnost kot Tito, storilcev niso nikoli našli.
Znano je, da v Velenju obstaja agresivna bolj ali manj neslovenska manjšina, »ki ne da Tita«. Pripravljena je uničiti celo mesto, samo da ostane njihov »titek«. Podobna sredina obstaja tudi v Novi Gorici, v obeh primerih gre za povojni urbani naselbini brez stare slovenske urbane tradicije, ki je v imenu mesta kulture vse leto propagirala napis Naš Tito na Sabotinu in še kje na Goriškem, namesto da bi propagirali spomin na drugo slovensko kulturno prestolnico, kar je bila Gorica vsaj od nastanka Goriške nadškofije leta 1751, če že ne poprej, so s cirkusom okoli Titove Nove Gorice, slavili izgubo naše deželne prestolnice po II. svetovni vojni, ki jo je povzročil prav Tito s sestrelitvijo zavezniškega letala Douglas C-47 19 avgusta 1946 nad Gorjušami. Tragično je, da je vojaški pilot, ki je sestrelil zaveznike (?), Goričan Vodopivec, in s tem pokopal slovenskost svoje Gorice.
Obglavljenje Titovega kipa v Velenju razkriva vso bedo slovenske sedanjosti. Seveda gre za zgodovinsko osebnost, kot so bil tudi Hitler, Stalin, de Gaulle in drugi. Toda »Naš Tito« je tudi človek, ki je osebno odgovoren za poboje blizu 20.000 Slovencev po II. svetovni vojni. Kot je znano, je prišel pobijanje osebno nadzirat in ga je tudi prvi razglasil z balkona ljubljanske univerze. Tito je prek Kardelja in obeh Kidričev preprečil možnost, da bi se Slovenci že med II. svetovno vojno otresli Jugoslavije, dobili Primorsko s Trstom in Gorico, tisočletno slovensko obalo med Trstom in Tržičem, Kanalsko dolino in mogoče celo preostalo Koroško. Pa so Ehrlicha, ki je bil edini sposoben organizirati odpor proti komunistom in nakazati novo samoslovensko smer slovenske prihodnosti, umorili. Njegova smer je imela med krščanskimi socialisti in celo komunisti veliko več privržencev kot balkanski jugoslavizem.
Tudi in predvsem po Titovi zaslugi imamo sedaj Slovenci strahotno populacijsko krizo, ki nam grozi z izginotjem v naslednjih dveh stoletjih. Čaščenje Tita je za Slovence samomorilsko. Z njim in v njem ne slavimo samo morilca nesrečnih rojakov, ampak tudi človeka, ki nam je po napovedih demografov izkopal trajni grob.
Obletnica plebiscita leta 1990 in bližnje volitve nam v skupni obravnavi dajejo strahotno zgodovinsko odgovornost za neposredno prihodnost. Se bomo rešili kot demokrati in narod ali si bomo izkopali bližnjico do državljanskega in narodnega groba? Skrajni čas je, da se streznimo in pogledamo resnici v oči. Kruta je! Če ni v ozadju kakšne nove manipulacije, je Prebilič pokazal, da je tudi Kučana po Golobovo mogoče vreči čez rame. Vprašanje je, ali bomo Slovenci še sužnjevali lažni ideološki preteklosti ali se bomo obrnili v prihodnost. Nehajmo nadaljevati z drugimi sredstvi pot, ki so nam jo pripravljali zagovorniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pomoč nemočnim je bila zanje samo pot do uresničitve gesla titoizem ali smrt.
