Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni številki Demokracije smo osrednjo pozornost namenili škandaloznim potezam ministrice za kulturo Aste Vrečko, ker je razvpiti levičarski »kulturnici« Svetlani Makarovič, ki privilegirano vedri v Centru starejših Trnovo v Ljubljani in uživa izredno pokojnino, kar na lastno pest nakazala 8.346 evrov. Znesek naj bi bil za nazaj izplačani denar za Prešernovo nagrado leta 2000. Takrat je namreč Makarovičeva nagrado vehementno v celoti zavrnila, ker ni želela biti na odru s patrom jezuitom Markom Rupnikom, ki je nagrado dobil za mozaik v papeževi kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu.
Danes to sporno (in po vsej verjetnosti tudi nezakonito) izplačilo lahko razumemo predvsem kot ideološko poplačilo za njeno srborito gonjo proti prejšnji Janševi vladi. Poplačilo za njene redne primitivne nastope na protestih petkovih politkolesarjev pod Spomenikom revolucije na Trgu republike v Ljubljani. Pri tem velja spomniti na besede predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožefa Muhoviča, ki jih je izrekel na petkovi seji komisije za nadzor javnih financ državnega zbora. Po njegovem iz 12. člena Zakona o Prešernovi nagradi res izhaja, da sredstva za dodeljevanje nagrad in delo upravnega odbora zagotavlja Republika Slovenija ter da strokovna in administrativna dela za upravni odpor opravlja pristojno ministrstvo za kulturo, a po mnenju upravnega odbora »nikakor in v nobenem primeru ne sledi, da lahko ministrstvo za kulturo samo od sebe in brez pooblastila aktualnega upravnega odbora zagotavlja in izplačuje kakršnekoli denarne nagrade fizičnim osebam, sklicujoč se pri tem na 12. člen Zakona o Prešernovi nagradi, še posebej z veljavnostjo za nazaj«. Muhovič: »Upravni odbor o izplačilu te vrste ni nikoli razpravljal in ministrstvu ni nikoli izdal administrativnega naročila ali naloga za izvedbo zadevne finančne transakcije. Transakcija nima z upravnim odborom nobene zveze,« je poudaril in dodal, da ugotavljajo, da gre pri ministrstvu za kulturo »v tem primeru za nedopustno prekoračitev pooblastil oziroma nepooblastil«.
Za gonjo proti prejšnji Janševi vladi je Golobova vlada prejšnji teden nagradila tudi razvpitega pesnika in sina jugooficirja Borisa A. Novaka. Od 1. oktobra letos bo prejemal »starostno pokojnino za posebne zasluge na področju kulture«. Za gonjo proti prejšnji Janševi vladi je bil prejšnji četrtek nagrajen tudi Zvezdan Martič, ki je postal predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija. »Partijski« svet RTVS ga je skoraj soglasno, s 16 glasovi od 17, potrdil že v prvem krogu. Pri tem je prav škandalozno, da je organ, ki je bil imenovan na podlagi sporne novele zakona o RTVS, politično tako enobarven kot centralni komite partije v prejšnjem režimu, čeprav javni zavod plačujemo vsi slovenski davkoplačevalci. Martič je sicer dolgoletni novinar in nekdanji pomočnik direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak v obdobju 2019–2021. V preteklem obdobju, v času t. i. novinarske stavke, pa se je proslavil kot aktivistični novinar, ki je navijal za politično uzurpacijo oziroma »depolitizacijo« javnega zavoda s strani vladajoče Golobove koalicije kot kandidat zaposlenih radikalnih levih novinarskih aktivistov. Tem naj bi obljubljal kadrovsko čistko in obračun z »desnimi novinarji«. Da bo res tako, napoveduje že ponedeljkov verbalni napad svetnika RTV dr. Tadeja Trohe (predstavnika SAZU), ki se je v dvigalu verbalno spravil na odgovorno urednico informativnega programa RTV Jadranko Rebernik. Štiričlanska uprava bo glede na sporno novelo zakona o RTVS začela z delom, ko bosta potrjena še dva člana uprave in delavski direktor, ki ga bodo izvolil zaposleni zavoda na neposrednih volitvah. Že sedaj pa je jasno, da zadeva ne bo dobro delovala, saj bodo RTVS skupaj vodili oziroma samoupravljali kot nekakšen socialistični kolhoz, kjer ne bo prave odgovornosti.
No, v senci tega ideološkega dogajanja pa se odvijajo priprave na privatizacijo energetskega sektorja, o čemer tudi pišemo v reviji. Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru dan pred tem, ko je Golob sedaj že nekdanjemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu potisnil v podpis odstopno izjavo, sprejela lobistični zakon, ki je šel mimo javnosti. Zakon dejansko krepi Golobov Gen-I. Potekajo namreč pogovori o veliki združitvi trgovalnih delov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen-I ter s tem o nastanku novega supertrgovca, kamor se bo po umiku iz politike, po propadu politične kariere torej, lahko vrnil arogantni, a za vladanje nesposobni »Sončni kralj«, sedanji predsednik vlade Robert Golob …
