Piše: dr. Metod Berlec, glavni in odgovorni urednik Demokracije
»Vlada se je odločila, da bo že pred počitnicami demontirala, anulirala, preklicala in razdrla vse, kar je naredila prejšnja vlada. Kar je v svojem bistvu napad na demokracijo,« je v komentarju »Čas skisanih kumaric« na spletnem portalu Siol.net zapisal nekdanji minister za razvoj, bloger in tviteraš dr. Žiga Turk.
Pri tem je spomnil, da smo v »bolj razsvetljenih medijih« pred časom v zvezi z vladanjem Trumpa, Johnsona in Janše brali, da se mora oblast samoomejevati. »Da naj ne počne vsega, kar sicer po zakonu sme. Istega ne slišimo, ko gre za stopnjo bolj brutalen zakonodajni in kadrovski revanšizem Golobove vlade. Sicer beremo in gledamo, da gre za odpravo škodljivih posledic prejšnje vlade in za menjave nestrokovnjakov s strokovnjaki, ampak to beremo samo zaradi simbioze ‘neodvisnih medijev’ in oblasti. Če bi bili resnicoljubni namesto neodvisni, bi brali kaj drugega.« Pri tem je dr. Turk dodal: »Taka maščevalnost je škodljiva na več načinov. Konkretno ustvarja negotovost. Gospodarstvo in ljudje potrebujemo neko stalnost, predvidljivost, mir. Od zdaj naprej lahko pričakujemo, da bomo državo obrnili na glavo vsakič, ko se bo zamenjala barva vlade. Rdeči sicer delajo na tem, da se to ne bi nikoli več zgodilo, ampak se prej ali slej bo.« Ja, upajmo da bo res tako, saj je bistvo demokracije, da se oblast menja in da vse tri veje oblasti (zakonodajna, izvršilna in sodna) delujejo neodvisno in v skladu s svojimi pristojnostmi. Po sistemu »checks and balances« (zavor in ravnovesij), o čemer so že pred stoletji pisali evropski razsvetljenski misleci. Da se »prepreči dominacijo enega človeka, skupine ali veje oblasti«.
V tokratni reviji Demokracija zato izpostavljamo dve povsem zgrešeni potezi Golobove vlade, ki bosta imeli dolgoročne posledice za vse državljane Republike Slovenije. Prva je mini vladna davčna antireforma in druga nova vladna migrantska politika. Spomnimo. Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča (iz kvote Golobovega Gibanja Svoboda) je pripravilo predloge sprememb štirih davčnih zakonov: o dohodnini, trošarinah, davčnem postopku in davčni upravi. S spremembami zakonodaje naj bi sledili tudi ciljem zagotavljanja javnofinančne stabilnosti in boju z draginjo. Spremembe naj bi prinašale tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance, v slovenski pravni red pa prenašale direktive EU.
Na to se je odzval nekdanji direktor Finančne uprave Republike Slovenije in eden najboljših poznavalcev davčne zakonodaje v državi Ivan Simič, ki je svojemu strokovnem komentarju na to temo dal naslov »Davčna reforma kot davčno maščevanje«. Pri čemer je na Twitterju posebej izpostavil: »Predlog davčnih sprememb je lep dokaz, da je škoda energije za izgradnjo boljšega davčnega sistema, saj nova vlada ruši vse, kar je sprejela predhodna, in nas vzpodbuja, da namesto plačnikov postanemo porabniki davkov.« Podobno je javno poudaril ekonomist dr. Matej Lahovnik: »Davčna reforma prejšnje vlade je šla v pravi smeri in je bila v skladu z usmeritvami OECD. Razbremenilo se je plače z davčnimi ukrepi … Šlo je za povišanje neto plač in povišanje bi bilo v naslednjih letih iz leta v leto še višje. Moram reči, da sem nad tem predlogom, ki ga je pripravila sedanja vlada, zelo, zelo neprijetno presenečen. Namreč bistvo tega predloga je, da dviga davčne stopnje in znižuje rast splošne olajšave. Vsi ekonomisti vemo, da je v času krize najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš dajatve, da dvigneš davke. S tem dodatno zapleteš poslovanje podjetjem in pa seveda življenje državljanom. Ne smemo tudi zanemariti, da bo to verjetno negativno vplivalo tudi na potrošnjo in zato se mi zdijo ti ukrepi dejansko problematični.« Na to v intervjuju za tokratno revijo opozarja tudi nekdanji minister in poslanec SDS Zvone Černač.
Morda še bolj problematično pa je dejstvo, da pod novo vlado ministrstvo za notranje zadeve obvladujejo ljudje iz t. i. Mirovnega inštituta ki pametujejo, da so migracije »del realnosti in stalnica sodobnih družb« in da jih ograje »ne morejo zaustaviti in jih nikoli niso«, kar je daleč od zgodovinskih in geopolitičnih dejstev. Hkrati predstavniki ministrstva, ki ga vodi nekdanja prva policistka Tatjana Bobnar, enači legalne in ilegalne migracije, kar po mnenju poznavalcev ni zrelo samo za interpelacijo, ampak tudi za ustavno obtožbo in kazenski pregon. Republika Slovenija je leta 1991 nastala kot samostojna in neodvisna evropska država ravno zato, da bo lahko sama zaščitila svoje meje, da bo s tem ščitila slovenski narod in vse njene državljane. To je bistvo suverenosti vsake države, na pa, da vanjo nezakonito vstopa vsak, ki jo lahko potencialno ogroža …
