Piše: dr. Andreja Valič Zver
Znamenja časa so neusmiljena. In treba jih je znati brati. Dostikrat se razkrivajo skozi humor, ki ga izvajajo zlasti medijsko izpostavljeni in uveljavljeni humoristi. V politiki je razbiranje signalov še toliko bolj pomembno. A kako bi lahko pričakovali znanje in obvladovanje politične obrti od »naturščikov«, ki so še včeraj greli uradniške in druge klopi ter počeli vse kaj drugega, kot se zahteva od poslanca, ministra, državnega sekretarja, da o predsedniku vlade niti ne govorimo. Kljub množici piarovcev in podpornih služb je na koncu politik na odru pred javnostjo popolnoma sam in tedaj pridejo do veljave njegova osebnost, znanje, vizija, vrednote. Bog se usmili, če se izkaže, da stoji pred nami en »prazen nič« in da imamo opravka s »cesarjevimi novimi oblačili«.
Bojim se, da se slovenskemu narodu, ki je na volitvah znova kupil mačka v žaklju – pravzaprav »holoba na strehi« – dogaja prav to. Iz dneva v dan spoznavamo, da je t. i. reformna vlada, ki je triumfalno nastopila svoj mandat pred skoraj letom dni in na vsa usta obljubljala reforme, prazaprav en prazen nič. Ne bom naštevala vseh fiaskov, ki se dogajajo vsem na očeh. Bizarnostim kar ni konca. Intervju prvega moža v državi s svojo partnerko v prostorih vladnega kabineta je vreden vsaj posmeha, ni pa to osrednji problem naše Slovenije. Tako kot se stvari v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, zunanji politiki, kulturi in na drugih področjih peljejo v času te vladne ekipe, nas vodijo »nazaj v prihodnost«, v socializem venezuelskega tipa. Le kdo – razen profiterjev globoke države – pa bi si pri zdravi pameti želel tja?
April se je začel z dnevom norcev. »April Fool’s Day« je svetovni dan norčavosti, smeha, humorja, potegavščin. Smeh je dober za zdravje, a Slovenkam in Slovencem že dolgo ni do zdravega smeha, ko gre za politične stvari. Tudi satirične oddaje, kot je »večni« Radio Ga Ga in artačevski Kaj dogaja, nam vzbujajo bolj kot ne grenke nasmeške. Humor je bil vedno ventil za ljudstvo, tudi v totalitarnih sistemih. Oblast ga je včasih celo spodbujala, večinoma nadzorovala, dostikrat tudi kaznovala. Spomnimo se le Tofovih in Šraufencigerjevih neslanih šal, Ježkove poglobljene melanholije in drugih. V Kranju so lokalnega šaljivca pred prihodom Tita na brdsko posestvo celo »preventivno« zaprli, da ne bi skalil maršalovega lovskega dopusta.
A danes so drugačni časi. Danes vlada »svoboda«. Neslane šale se na Slovenskem pišejo kar same. Karkoli si že mislimo o imitacijah Goloba v osebi Tilna Artača, mu je treba priznati odlično oponašanje in pronicljivost. Pred dnevi je tako v radijskem šovu kot »holob« odločno zatrjeval, da njegovi vladi ni uspela nobena reforma, da pa vseeno dela za ljudi, ki da nočejo reform. Zato se je prepustil »ljubezni«. Očitno je plesnega obdobja konec.
Spreobrnjena logika, ki je značilna za situacijski humor, je prišla do izraza tudi v nastopu ministrice Ajanović Hovnikove v oddaji Tarča. S ciničnim nasmeškom je populistično ponavljala, da vlada dela reforme za ljudi. Za koga pač bi?
Na eni strani imamo torej zaigrano situacijo, na drugi realno. Obe nam dopovedujeta isto: Reforme so. Nihče si jih ne želi. Nihče jih še ni videl. Glavno sporočilo pa je, da so zdajšnji vladajoči nesposobni. Virtualni predsednik vlade »holob« to sam celo prizna, medtem ko vladajoča ekipa ne, a vsakodnevno to dokazuje.
Moč humorja je velika tudi v politiki. Sporočila, ki se nam sprva zdijo smešna, so lahko hudirjevo resna. Kot v našem primeru, ko eden od dominantnih medijev, ki mu rečemo RTV, prek žanra humorja sporoča slovenski javnosti, da je rok uporabnosti sedanjemu premierju potekel in da je, kakopak, čas za nekaj »frišnega«.
