Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni reviji Demokracija pišemo o svetovnem finančnem zlomu in krizi slovenskih bank pred petnajstimi leti. Pri tem opozarjamo, da so finančne težave znova na obzorju, Slovenija pa je na poti v recesijo.
Ne samo zato, ker različne vladne agencije niti bruto domačega proizvoda (BDP) ne znajo pravilno izračunati (ta je podlaga za pripravo državnega proračuna) in ker je največja zunanjetrgovinska partnerica (Nemčija) že v težavah, ampak predvsem zaradi socialističnih vladnih politik, ki temeljijo na obsežnih regulativah. Hkrati opozarjamo, da je vlada Roberta Goloba v rebalansu proračuna za leto 2023 namenila 185,13 milijona evrov za odkup delnic malih delničarjev v petih elektrodistribucijskih podjetjih. Pri tem nameravajo prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) 185,13 milijona evrov malim delničarjem izplačati še letos, »drugo pa SDH lahko prestavi v leto 2024«. Slednje pomeni, da dobrih 185 milijonov evrov ni končna cena, ki jo bomo za ta nepotrebni in visoko tvegani sporni nakup plačali davkoplačevalci. Gre za podjetja Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, kjer s proračunskim denarjem nameravajo iztisniti oz. izplačati male delničarje. Slednji si za izstop iz lastništva navedenih podjetij prizadevajo že več let. Večinska lastnica teh podjetij je namreč država, mali delničarji pa imajo okoli 20 odstotkov lastništva, s čimer ne morejo vplivati na poslovne odločitve. Želijo pa priti do denarja. In to se jim zdaj pod neosocialistično vlado Roberta Goloba tudi obeta. Slednji to aktivno podpira, saj je naslednji korak njegove vlade, kot pravijo poznavalci, združevanje elektrodistribucijskih podjetij, nato pa morda celo privatizacija, s tem pa tudi možnost, da si Golob sam zagotovi t. i. zlato padalo, beri dobro plačano službo, po svojem (predčasnem) odhodu iz politike.
Objavljamo reportažo iz Savinjske doline, kjer je pred dobrim mesecem in pol ujma še posebej močno prizadela tamkajšnje nič hudega sluteče prebivalce. Obnova bo tam kot tudi v številnih prizadetih krajih po Sloveniji potekala še mesece in leta. Objavljamo tudi reportažo z obmejne vasi Rigonce v občini Brežice, ki je še posebej na udaru nezakonitih migrantov iz Afrike in Azije. Od več kot 40.000 ilegalnih migrantov, ki so letos nezakonito prestopili mejo, jih je po podatkih slovenske policije v Rigoncah mejo prestopilo kar 24.000. Povsem očitno je, da je Golobova vlada z odstranjevanjem varnostne ograje na južni meji, ukinitvijo sistematičnega nadzora meje po vstopu Hrvaške v schengensko območje in umikom Slovenske vojske z meje na stežaj odprla vrata nezakonitim migrantom. Na to opozarja v intervjuju za našo revijo nekdanji generalni direktor slovenske policije dr. Anton Olaj. Posledice se kažejo v alarmantnem številu nedovoljenih prehodov ilegalcev čez državno mejo. »Problem seveda je, da se ne skrbi dovolj intenzivno za vračanje teh tujcev tujim varnostnim organom. /…/ Na resnost problematike tihotapljenja ekonomskih migrantov prek slovenske meje opozarjata tudi Avstrija in Italija. Očitno je nov koncept varovanja slovenske meje pod Golobovo vlado neprilagojen operativnim razmeram na terenu in zato varnostno neustrezen.«
Seveda ni problem samo Golobova vlada, ki skupaj s t. i. nevladniki zagovarja politiko odprtih vrat, ampak tudi Hrvaška, ki schengenske meje ne varuje resno, ampak migrantom celo pomaga, in to tako, da jim omogoči, da čim laže pridejo do slovenske meje. Nezakonite migracije s svojim neodgovornim ravnanjem spodbujajo tudi številne leve vlade, t. i. nevladne organizacije in Evropska unija. Nazoren primer za to je dogajanje na italijanskem otoku Lampedusa v Sredozemskem morju, ki so ga prejšnji teden preplavili migranti iz Afrike. Otok je na predlog italijanske premierke Giorgie Meloni v nedeljo obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Obljubila je pomoč EU, a kot opozarja dr. Olaj, je v svoji izjavi vsebinsko posredno napovedala nadaljevanje implementacije »rešitev« iz marakeške deklaracije in nadaljevanje sprejemanja imigrantov z uporabo mehanizma prostovoljne solidarnosti. »Kako bo EU ščitila evropsko prebivalstvo, se von der Leynova ni izrekla, ni pa pozabila izpostaviti pomembnosti imigrantom ponuditi alternativne poti in jih na teh poteh zaščititi.« Se pravi, da smo soočeni z globalistično politiko multi-kulti, ki deluje v nasprotju z interesi evropskih nacionalnih držav. Če bi bili vladajoči evropski politiki odgovorni, bi začeti s kopensko in pomorsko blokado južne meje Evropske unije. A žal niso!
