Piše: Keith Miles
Najočitnejša zadeva, ki jo je treba upoštevati, ko poskušamo razumeti, kako predsednik Trump dela, je, da se spomnimo, da je mešetar. Drugič, želi dogovor, ki bo koristil ZDA.
Ko oboje združite, lahko vidite, zakaj so številni prikrajšani v ameriški družbi glasovali zanj.
Enak odnos, vendar brez vzkipljivosti in ekscentričnosti Trumpa, kažeta Viktor Orbán izz Madžarske in Robert Fico iz Slovaške. To ni nič nenavadnega, vendar mnogi drugi politiki delajo zase ali za neko zastarelo in odvečno ideologijo ali celo na zgrešen način.
Zanimivo je, da je bil zelo kritično osredotočen govor podpredsednika Vancea na neki način bolj tradicionalen za ameriški pristop. Amerika se skozi stoletja ni želela vmešavati v evropske zadeve, tako da je pozno vstopila v prvo svetovno vojno in tudi v drugo svetovno vojno, čeprav je Združenemu kraljestvu, ko se je samo postavilo po robu nacistični Nemčiji, dobavilo (prodajalo) orožje in opremo. Ob koncu vojne leta 1945 je dala tudi posojilo za financiranje vnovičnega zagona gospodarstva, ki ga je Združeno kraljestvo končno odplačalo leta 2006.
Ko je svobodni svet izzval totalitarni komunizem ne samo v Evropi, ampak tudi v Južni Ameriki, Afriki ter na Bližnjem in Daljnem vzhodu, ni presenetljivo, da so bile vodilni igralec na strani svobode in demokracije ZDA.
Večina bo vedela, da obstaja velika zamera, ker večina evropskih članic Nata ni izpolnila zaveze o porabi 2 odstotkov BDP za obrambo. Ta zaveza je bila sprejeta leta 2006 in Američani so postali zelo razdraženi zaradi neuspeha zadnjih 17 let.
Treba je opozoriti, da je Slovenija z levimi vladami ena najslabših pri doseganju dogovorjenega cilja za leto 2006. Najslabša je pravzaprav najbogatejša država po BDP na prebivalca, to je Luksemburg. Najbogatejša država v skupnem BDP je Nemčija in je bila malomarna. Razočaranje Američanov še povečuje dejstvo, da Evropa ni mogla odvrniti Rusije od napada na neodvisno državo Ukrajino. Trump je v svojem prvem predsedniškem mandatu Evropo opozoril na izpolnjevanje cilja 2 odstotkov in zdaj ukrepa.
Prav tako vidi dejavnike, kot so tarife za avtomobile iz ZDA v EU, kot višje od tistih, ki jih ZDA zaračunavajo za avtomobile iz EU. Očitno nepošteno.
Ne glede na to, kaj si mislimo o Trumpovem razvpitem vedenju, vidimo, da na prvo mesto postavlja ZDA ter želi popraviti njihov trgovinski in proračunski primanjkljaj. Milo rečeno je tudi razočaranje, da mnogi komajda prepoznajo hvaležnost za vlogo ZDA pri porazu nacistične Nemčije in imperialistične Japonske. Poleg tega mnogi skoraj pozabljajo na dejstvo, da je vztrajnost ZDA proti ZSSR prinesla konec hladne vojne ter svobodo in gospodarski napredek komunističnim državam Srednje in Vzhodne Evrope.
Mnogi v ZDA so tudi zamerljivi, ker EU pogosto trdi, da je Evropi prinesla mir, čeprav vedo, da je to bil Nato, konec hladne vojne pa lahko pripišemo predsedniku Reaganu, Margaret Thatcher in Janezu Pavlu II.
Verjetno verjame, da je bila zgraditev imperija EU, ki je vključevala prizadevanja za članstvo Ukrajine v EU, dejavnik, zaradi katerega je bil Putin bolj agresiven, enako tudi pomirjevalni odnos Merklove in Hollanda v Minsku po priključitvi Krima.
Trump prav tako vidi največjo grožnjo svetovnemu miru v Kitajski in ZDA morajo biti na to pripravljene. Ko je Kitajska postala bogatejša s kapitalističnim gospodarstvom, je zavzela agresivna stališča v Južnokitajskem morju, Afriki in Južni Ameriki. Zaradi kitajske grožnje si Trump želi urediti položaj v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter ve, da bodo potrebni trdi kompromisi.
Trump ni »skodelica čaja« za vse, zagotovo ne povsem moj, vendar skuša s svojo administracijo popraviti dolgoletno negativno politiko z vidika ZDA. Želi si miru in želi pomagati zlasti delavcem v ZDA, ki so videli, kako izginjajo delovna mesta v tujini in stagnirajo dohodki.
Enake občutke čutijo mnogi v Evropi, saj smo bili priča rasti Le Penove, AfD, Melonijeve itd. Vsak drugačen, a dobivajo podporo navadnih volivcev, ki menijo, da jih je tako imenovana elita zapustila.
