Piše: Dr. Vinko Gorenak
Vlado Roberta Goloba so na oblast prinesli posredno tudi ulični protestniki, zlasti ljubljanski »kolesariat«. Toda ulica in protesti se nadaljujejo tudi v času vlade Roberta Goloba. In kakšna je razlika med njimi?
Razlika je zlasti v tem, da so bili protesti zoper Janševo vlado pogosto zelo nasilni, protesti zoper Golobovo vlado pa to niso. Saj se še spomnite razbijanja in nasilništva, pa oviranja prometa, celo mednarodnih delegacij v času Janševe vlade. Nič takega se ne dogaja sedaj. Miroljubni poklicni gasilci, medicinske sestre in ne nazadnje Ruparjevi upokojenci, ki so dodobra že drugič napolnili Trg republike v Ljubljani, niso nasilni.
Je pa očitna razlika v ravnanju oblastnikov. Predsednik vlade Robert Golob je prišel poslušati nekaj deset ali sto Jenullovih protestnikov, ki so mu sporočali, da se zavzemajo za javno zdravstvo. Predsednica državnega zbora je s svojo prisotnostjo počastila stavkajoče poklicne gasilce, se z njimi slikala in jim sporočila, da podpira njihove zahteve. Enako je ravnala v primeru stavkajočih medicinskih sester.
Ali ste razumeli? Predsednica državnega zbora in hkrati podpredsednica največje politične stranke v državi, Gibanja Svoboda, katere predsednik je predsednik vlade Robert Golob, je podprla zahteve stavkajočih zoper vlado Roberta Goloba, ki ima v rokah vse škarje in platno, da takoj reši probleme stavkajočih. Torej je predsednica državnega zbora protestirala proti svojemu lastnemu političnemu šefu. Si predstavljate, da bi prejšnja podpredsednika vlade, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek, kolesarila s protestniki po Ljubljani zoper svojega takratnega šefa vlade Janeza Janšo? Nepredstavljivo, na podeželju bi temu rekli, da bi se njima še »kure smejale«.
A to še ni vse. Ravnanje predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je več kot zgovorno. Eden in drugi se na ploščadi pred državnim zborom pridružita nekaj deset ali sto protestnikom proti samemu sebi in jih pohvalita. Na drugi strani pa gladko ignorirata vabilo protestirajočih upokojencev, ki jih vodi Pavle Rupar. Še več, slednjih je bilo, če zaokrožimo navzdol, najmanj 20.000, a Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič jih gladko ignorirata. Zakaj? Menda zato, ker je bil Pavle Rupar nekoč poslanec SDS v državnem zboru? Razumi, kdor more. Ker je bil Pavle Rupar nekoč poslanec SDS v državnem zboru in čeprav je iz SDS izstopil, skoraj že pred desetimi leti, in kljub temu, da se njegovih zborovanj udeležujejo upokojenci vseh političnih barv, za njim vidijo krivca vsega hudega v Sloveniji, to je Janeza Janšo. No, to pa je tudi vse, kar jim preostane.
Je pa Robert Golob očitno stopil na pot, ki so jo že prehodili voditelji Liberalne demokracije Slovenije; Anton Rop, ZARES – Gregor Golobič, Pozitivna Slovenija – Zoran Janković, Stranka Alenke Bratušek – Alenka Bratušek, Stranka modernega centra – Miro Cerar in Lista Marjana Šarca – Marjan Šarec. Vse stranke po vrsti so bile mogočne in vladajoče, a le za določen čas. Danes nobene med njimi ni več v državnem zboru, res pa je, da sta vsaj Alenka Bratušek in Marjan Šarec ministra Golobove vlade, to pa zato, ker so njuni stranki leta 2022 volilci poslali na smetišče politične zgodovine, nakar sta svoji stranki za ministrska stolčka prodala Robertu Golobu, volilci pa imajo lahko le in samo dolg nos.
Robertu Golobu se očitno začenja dogajati ulica, s pomočjo katere je prišel na oblast; po drugi strani je tako zaletav, da je sodnikom in tožilcem obljubil 600 evrov dodatka k njihovim plačam, ne da bi za to imel zakonsko osnovo, nakar je moral obljubo, kot pravimo po domače, pojesti. Vse več znakov je tudi, da politično zakulisje, ki je Roberta Goloba s pomočjo dominantnih medijev izstrelilo v vrh politične orbite v Sloveniji, postaja vse bolj nezadovoljno z njim in da pripravlja njegovo zamenjavo. Tega Robert Golob v vsej svoji vzvišenosti verjetno še ne ve, a bo kmalu izvedel.
Robert Golob se je menda odpovedal milijonski nagradi v družbi GEN–I, ki jo je vodil kar nekaj let. Vse lepo in prav, če bi imeli še podatek o tem, kako si je nagrado, poleg bajne plače, ki nekajkrat presega plačo predsednika države, vlade ali državnega zbora, sploh zaslužil? In to v državnem podjetju. Milijonska nagrada Goloba, poleg bajne plače seveda, predstavlja kar 166 plač predsednika države, vlade ali državnega zbora. Razumi, kdor more. Nimamo pa še podatka, v čigavo korist naj bi se Robert Golob milijonski nagradi sploh odpovedal. Če to primerjamo s katrco Boruta Pahorja, kupnino katere je podaril hudo bolnim otrokom, kaže Roberta Goloba vprašati, kaj je on naredil z milijonsko nagrado. Ima pa Robert Golob resen problem. Večjo plačo od njega ima menda kar okoli 1850 državnih uradnikov in javnih uslužbencev, celo njegova policista varnostnika. Razumi, kdor more, a tu Goloba čaka resno delo.
No, doživeli pa smo tudi nekaj dobrega. Predsednica države Nataša Pirc Musar je bila v sodnem postopku, ker je pred časom žalila Novo24TV, Požareport in še koga. Postopek je končan, Nataša Pirc Musar se jim je opravičila za neresnične izjave.
Konec dober, vse dobro bi rekli.
