Piše: dr. Matevž Tomšič
Eno temeljnih načel institucionalne arhitekture Evropske unije je delitev pristojnosti med različnimi ravnmi izvajanja politik (angleško »multilevel governance«). Obstajajo področja, na katerih imajo primarno pristojnost evropske institucije; področja, kjer imajo primarno pristojnost države članice oz. njihove institucije; so pa tudi področja, kjer gre za skupne oz. deljene pristojnosti evropskih institucij in držav članic. Na slednjih se dogaja usklajevanje med evropsko in nacionalno ravnjo, tako da načeloma v končni fazi pride do medsebojnega soglasja.
Načelo delitve pristojnosti predpostavlja, da so institucije na različnih ravneh odločanja – tako evropskem kot nacionalnem – pri svojem delovanju avtonomne. To pomeni, da se ne sme dogajati, da določene članice (običajno so to večje in bogatejše države) vsiljujejo svoje interese celotni EU; a tudi ne, da se institucije EU – ali njeni predstavniki – vmešavajo v notranje zadeve držav članic.
Vendar se to dogaja pogosteje, kot bi si želeli. Večkrat se je že izkazalo, da za presojo dogajanja v posameznih državah članicah institucije EU ne uporabljajo enakih vatlov. Ocene, ki jih te pripravljajo in objavljajo v različnih poročilih, so neredko politično oz. ideološko motivirane. To pomeni, da stanje v posameznih državi presojajo glede na to, kdo je tam v danem trenutku na oblasti. Predvsem levi del evropske politike počne to na zelo intenziven in pogosto agresiven način. Njegovi predstavniki se na različne načine trudijo, da bi pomagali svojim strankarskim kolegom v posameznih državah, kar pa ni nič drugega kot poseganje v notranje zadeve teh držav.
V ta kontekst sodi tudi nedavni obisk podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove, pristojne (tudi) za področje medijev, v Sloveniji. Gre za političarko, ki je že večkrat demonstrirala svojo pristranost pri komentiranju razmer v slovenskem medijskem prostoru. V bližnji preteklosti se je javno oglašala s kritiko domnevnih pritiskov prejšnje vlade na medije, predvsem na javno radiotelevizijo. A sedaj, ko aktualna vlada izvaja bistveno bolj drastične posege, ko je po ekspresnem postopku in v nasprotju s pravili spremenila zakon o tej ustanovi z namenom odstraniti zdajšnje vodstvo in organe upravljanja ter vzpostaviti permanentni nadzor leve politične opcije nad njo, pa tega ne samo da ne kritizira, ampak takšno početje celo podpira. Ne moti je niti, da ministrica za kulturo stalno pošilja inšpekcije na javno radiotelevizijo, in to iz čisto ideoloških razlogov. Jasno, sedaj so na oblasti »njeni«.
Pravi namen obiska se je pokazal v samem naboru ljudi, s katerimi se je Jourová srečala. Šlo je samo za predstavnike vladajoče garniture, saj med njimi ni bilo nikogar iz vrst opozicije ali civilnodružbenih organizacij, ki so kritične do aktualne vlade. A še posebej problematičen je bil njen obisk predsednika Ustavnega sodišča RS Mateja Accetta (obiskala ga je celo kot prvega). Obiski politikov v tej ustanovi namreč niso nekaj pogostega, kaj šele običajnega. Jourová je sicer izjavila, da tema pogovora ni bilo odločanje o (ne)ustavnosti novega zakona o RTVS. A o čem drugem naj bi se potemtakem pogovarjala? Ustavno sodišče namreč nima »na zalogi« nekih drugim primerov s področja medijev. Očitno je, da je Jourová zelo zainteresirana za to, kakšna bo razsodba o omenjenem zakonu. In med vrsticami je bilo mogoče razbrati, da si želi njegove potrditve. Zato je mogoče ta obisk nedvomno šteti za obliko pritiska na slovensko ustavno sodišče.
Očitno ni samo državna politika tista, ki se rada vmešava v delovanje nominalno neodvisnih institucij. Vidimo, da to počnejo tudi predstavniki Evropske unije. In obisk Jourove je bil predvsem oblika pomoči njenim strankarskim kolegom, ki vodijo aktualno vlado, katerim vzpostavljanje medijskega nadzora ne gre po načrtih.
