Piše: Edvard Kadič
Demografska prihodnost Evrope je postala eden najbolj žgočih izzivov, s katerim se sooča celoten stari kontinent. Število prebivalcev ni le ključno za posamezne države, temveč je osrednji gradnik družbenega in ekonomskega ravnovesja. Žal se danes Evropa in Zahod otepata z izrazitim demografskim upadom, ki ogroža temelje naše družbe. Analitiki že dlje časa opozarjajo na potencialne posledice upada rodnosti. Nekatere članice, kot je na primer Hrvaška, so že postavljene pred resno možnost, da bodo morale do leta 2035 resno poseči v pokojninski sistem zaradi pomanjkanja vplačil. Kljub temu Evropska komisija ostaja tiho in brez konkretnih odgovorov.
Dr. Boštjan M. Turk je v enem od svojih nedavnih člankov za Portal24 na to temo opozoril, da so prav volitve v evropski parlament ta čas ključne. V svojem razmišljanju je poudaril, da bodo prihajajoče volitve dejansko zadnja priložnost, da se Evropa znova poveže s svojimi državljani. A to ne bo mogoče le z zamenjavo osebja, temveč z odpravljanjem patoloških pojavov, ki so postali del evropskega vsakdanjika skupaj z zdajšnjo politično ekipo. Namesto da bi se Evropa aktivno lotila reševanja problema, se zdi, da se v Bruslju odločajo za nekakšno pasivno spremljanje problema. Ta pasivnost evropskih institucij ali celo njihovo ignoriranje problema pušča mnoge države članice brez ustreznih smernic ali podpore pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša demografski upad. Politične voditelje moramo zato spodbuditi k ukrepanju. Zavedati se morajo, da je demografska kriza nekaj, kar ne bo izginilo samo od sebe. Potrebne so konkretne in premišljene politike in ukrepi, ki bodo spodbudili rodnost, zagotovili socialno varnost za vse generacije ter omogočili trajnostno rast in razvoj Evrope.
Evropsko življenje, kot ga poznamo, pospešeno izginja. Evropa bo čez deset ali petnajst let demografsko popolnoma drugačna, ne v dobro evropskih staroselcev.
V Evropi se moramo čim prej soočiti z realnostjo, da bomo odločitve, ki jih sprejmemo danes, občutili v prihodnosti. Zdaj je čas, da se evropske institucije in nacionalne vlade združijo in poiščejo rešitve, ki bodo zagotovile prihodnost našega kontinenta. Vprašanje števila prebivalcev ni ključno le za posamezne države, temveč je ključno za celoten kontinent. Zanimivo, opozori dr. Turk, da obstaja primer dobre prakse znotraj Evropske unije, in to takšen, ki bi lahko bil navdih za rešitev tega problema po vsej celini. Madžarski, članici EU, je v zadnjem letu uspelo povečati stopnjo rodnosti na 1,9 otroka, kar je blizu ravni, ki omogoča stabilno populacijo in vzdržnost pokojninskih sistemov. Paradoksalno je, da gre prav za Madžarsko, ki jo v Bruslju tako radi kritizirajo. Bruseljska birokracija bi morala namesto slepega obtoževanja in kritiziranja posameznih držav prepoznati in podpreti uspešne pristope, ki lahko privedejo do rešitve skupnega problema. Morda bi bilo koristno, da se evropske institucije ozrejo k razmišljanju, ki ga ponuja starodavna modrost, izražena že na znameniti sliki Pietra Breughla: »Če slepi slepca vodi, oba končata v jami.« Namesto slepega voditeljstva bi bilo bolje, da Evropska unija sledi primerom uspešnih pristopov in išče rešitve skupaj s tistimi, ki so že našli delujoče rešitve za demografske težave. Vedno bolj postaja jasno, da se po letošnjih volitvah junija 2024 ne bo dalo več popraviti napak.
Volivci bodo imeli mogoče celo zadnjo resno priložnost, da izrazijo svoje mnenje o prihodnosti Evrope. O tem, ali želijo, da se njihovi interesi in vrednote znova postavijo v ospredje politične agende ali ne. Če ne bomo izkoristili te priložnosti, bi se lahko znašli v pisanju in branju sage o propadu starih celin, med katerimi bi bila tudi Evropa in z njo tudi Bruselj. Volitve v evropski parlament niso le formalnost, kot to mnogi radi mislijo, češ da nimamo nobenega pravega stika z evropskimi poslanci, kaj šele z mašinerijo sredi Bruslja. Tokratne volitve so izjemno pomembne, celo ključne za določitev usmeritve Evrope v prihodnosti. Upajmo, da se bomo skupaj zavedeli njihovega pomena in da bomo kot volilno telo znali izkoristiti to priložnost za spremembe in tako želene posledice v prihodnosti. Evropsko življenje, kot ga poznamo, hitro izginja. Evropa bo čez deset ali petnajst let demografsko popolnoma drugačna, ne v dobro evropskih staroselcev.
