1.2 C
Ljubljana
nedelja, 29 januarja, 2023

Pravice in odgovornosti v republiki: Pomembnost verske svobode

Piše: Michael P. Tremoglie

Religija je imela vedno pomembno vlogo pri razvoju človeštva, od njegovih začetkov do danes. Eden najsvetejših trenutkov britanskega kronanja je maziljenje novega monarha s posvečenim oljem. To je simbol, ki kaže, kako je religija prepletena z vlado.

Jean Jacques Rousseau, švicarski politični filozof iz 18. stoletja, je potrdil nujnost religije v družbi. Čeprav sam ni bil religiozen, je religiji priznaval pomen.

Za ameriške ustanovne očete je bila vera tako pomembna, da so v prvi člen prvega amandmaja k Ustavi Združenih držav Amerike zapisali: »Kongres ne sme sprejemati zakonov, ki bi se nanašali na ustanavljanje vere ali prepovedovali njeno svobodno izpovedovanje.«

Predsednik Roosevelt je leta 1941 v svojem letnem poročilu kongresu, znanem kot Stanje v Uniji, omenil štiri svoboščine. Med njimi je bila tudi svoboda čaščenja.

To je le nekaj primerov, ki kažejo, da je religija sestavni del republikanske vlade. Kljub trditvam nekaterih, da mora med državo in religijo obstajati prepad, je med njima vedno obstajal odnos – tudi takrat, ko so vlade v komunističnih in fašističnih državah religijo poskušale zatreti.

Zakaj je tako?

Prosil sem duhovnike, teologe in politične filozofe, da osvetlijo to vprašanje. Njihovi komentarji sledijo v nadaljevanju.

Oče Michael Orsi je član Inštituta za genomske raziskave na Univerzi v Pensilvaniji. Doktoriral je na Univerzi Fordham v New Yorku, ZDA. Je član Društva katoliških učenjakov. Ob tem vprašanju je omenil novoustanovljene republike na Baltiku in v Vzhodni Evropi, kot je Slovenija.

»Organizirana religija lahko pomaga postaviti temelje krepostne družbe, ki temelji na božjem zakonu, izraženem v naravnem pravu. Spodbujala bo spoštovanje človeškega življenja in pravic, ki jih zagotavlja Stvarnik, kar se bo odražalo v zakonih države,« je menil.

»Novonastale republike ob Baltskem morju in v Vzhodni Evropi bi morale spodbujati veroizpovedi z namenom evangelizacije prebivalcev,« je nadaljeval Orsi. »Bistveno je, da se vsem verstvom zagotovi svoboda in da se cerkvam, sinagogam in medresam (islamskim verskim šolam) omogočijo oprostitve davka.«

Oče Orsi je tudi opozoril, da religija ustvarja most med generacijami. »Kulturna genetika je še posebej navzoča v religiji,« je dejal. »Zato je religija tako pomembna za obnovo naroda. Spodbujala bo medsebojno spoštovanje, spodbujala bo višje osebne standarde obnašanja in včasih tudi altruizem v dobro države.«

Omenil je tudi, da je komunizem sovražen do religije, ker religija po svoji naravi razglaša vrednote, ki jih totalitarna država ne ustvarja. Svobodno ljudstvo mora odgovarjati višji avtoriteti, ki ji je odgovorna tudi država.

Častiti Robert A. Sirico je častni predsednik in soustanovitelj Actonovega inštituta v Michiganu, »think tanka«, ki spodbuja družbo, za katero so značilni svoboda posameznika in verska načela.

»V sklicevanju na transcendentne prednostne zahteve opozarja vsak režim na oblasti, da obstaja zakon, ki je višji od državnega,« je poudaril oče Sirico. »Religija torej po definiciji omejuje moč oblasti, ki vlada ljudem. Ko se Cerkev upre korupciji države (kar ji, resnici na ljubo, ni vedno uspelo), zagotavlja v družbi alternativno institucijo, v kateri ljudje lahko dobijo pomoč ali sodelujejo v razpravah in na številnih drugih področjih, ki pripomorejo k decentralizirani, svobodni in uspešni skupnosti.«

Sirico je opozoril, da je, zgodovinsko gledano, »vsaj na Zahodu religija pripomogla h kodifikaciji pravne države, njen drugi bistveni element pa so pacifistični in pravični družbeni odnosi«.

Ronald Rychlak je profesor prava na Univerzi Mississippi in svetovalec delegacije Svetega sedeža pri Združenih narodih. Odgovoril je z navajanjem Johna Adamsa in Jamesa Madisona, dveh ameriških predsednikov in ustanovnih očetov, o vlogi religije.

Rychlak je spomnil, da je Adams dejal: »Naša ustava je bila ustvarjena le za moralne in verne ljudi. Popolnoma neprimerna je za vlado kogar koli drugega.«

Madison pa je opozoril, da naša ustava zahteva »… dovolj kreposti med ljudmi za samoupravo«, sicer jih »nič ne more zadržati, da ne bi uničevali in požirali drug drugega, razen verige despotizma«.

Oba moža sta izražala skupno moralno stališče – niz resnic, ki ljudem dobre volje ne le dovoljuje, temveč od njih celo zahteva, da podpirajo republikanske institucije, ki zagotavljajo priložnosti in pravično obravnavo za vse.

Kot sem omenil na začetku tega eseja, je religija v zgodovini človeštva vedno igrala pomembno vlogo. Ta vloga je še večja, ko ljudje organizirajo družbe in ustanavljajo vlade. Toda vloga religije je nujno potrebna tudi pri ustanavljanju in vzdrževanje republik. Religija namreč skupnosti zagotavlja temelje za moralno zadržanost.

Tudi ateisti priznavajo potrebo po verski svobodi v državi. Bili bi neumni, če tega ne bi omogočali.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine