Poslastica za domoljube

Piše: Davorin Kopše

Čudovita državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani. 31 let po tistem, ko se je ljudstvo s prepričljivo večino odločilo, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je bila proslava res pravi priboljšek. Ker je letošnja proslava sprožala in krepila domoljubna čustva, je bila res prava poslastica in priboljšek hkrati, ki je potešil želje in pričakovanja domoljubov. Na ta način pridobivata narodna zavest in ponos ponovno javno na pomenu, sta naš oprijem obstoja, množica vznesenih pohval pa je potrdila, da je tako prav.

Uvod

Po slovenski državni himni smo na velikem platnu spremljali povzetek dogajanja v osamosvojitvenih časih. Ni se dalo brez tveganja, poguma in dejanj in šli smo skozi vse to. Vsa takratna nujna dejanja v okviru priprav in izvedbe smo znali politično kot tudi vojaško braniti in ubraniti. V času priprav je bila vojska predstavljena kot sila, ki je sposobna braniti samostojno Slovenijo. Dala nam je še več samozavesti in dokazala, da je bila vredna zaupanja.

Osrednje sporočilo ob želji nekaj doseči je bilo mogoče razumeti v stavku, da se moramo najprej priznati sami, šele potem nas bodo priznali drugi. Povsem enako je z vsakim uspehom. Ne moreš biti uspešen, če najprej sam ne verjameš vase. Bili smo narod brez lastne države in postali smo narod z lastno državo. Formalizirali smo tisto, kar nam je pripadalo. Od takrat dalje gre za Slovenijo in ves svet ve, od kod prihajajo naši rojaki, ki so uspešni na najvišjih ravneh. Naš ponos je okrepil močan vokal Omarja Naberja, ki je zapel pesem Moja domovina o ponosnem slovenskem rodu.

Jedro
Na oder je stopil osrednji govornik predsednik vlade Janez Janša. V uvodu se je vprašal, ali smo po tridesetih letih res postali neka zakotna dolina solz. V nadaljevanju smo razbrali, da gre za obrnjeno retorično vprašanje, saj je to brez dvoma od nekaterih vsiljena samopodoba, ki se vleče že iz daljne preteklosti, ko so nas Slovence v različnih prestolnicah skupnih držav in povezav imeli za drugorazredne. Pred 31 leti smo z drugorazrednostjo formalno opravili, vendar se zdi, da se moramo z njo še vedno ubadati. Ni razlogov, Slovenci smo zraven pri mnogih dosežkih znanosti in tehnologije.

Uspešni Slovenci so v svet ponesli glas o Sloveniji, ki nikakor ne govori o dolini solz. Drugi nas tudi zaradi osamosvojitve ne vidijo kot zakotno dolino. Naša osamosvojitev gre ob bok inovacijam po katerih so znani mnogi Slovenci kot posamezniki. Vendarle pa je bila osamosvojitev kolektivno dejanje, kjer smo si Slovenci dobesedno pisali sodbo sami. Osamosvojitev je bila izvirna in od začetka do konca smo jo izvedli sami. Zanjo in tudi sicer zgodovinsko Slovenci nismo nikomur nič dolžni, je povedal govornik.

Danes se lahko pohvalimo, da gremo v mnogih kazalnikih uspehov navzgor in smo po Lonely Planetu (svetovni turistični vodnik) peta najbolj zaželena dežela na svetu. Našteta so bila praktično vsa najpomembnejša področja po katerih se meri kvaliteta življenja in smo ena najbolj egalitarnih družb na svetu. Slišali smo, da je Slovenija na petem mestu po izdatkih za kulturne storitve. Ob tem je pomembno poudariti, da je kultura eden od stebrov, ki so Slovence ohranili kot narod.

Slovenci smo po mnogih statističnih podatkih v najboljšem položaju, odkar merimo. Sem spadajo kvaliteta življenja, socialna varnost, vključenost, izobraževanje, stopnja brezposelnosti, rast bruto družbenega proizvoda in mnogi drugi parametri. Govorec ugotavlja, da tam, kjer imamo velike naravne prednosti, napredujemo prepočasi. Prav tukaj nas čakajo mnoge priložnosti in možnosti v prihodnje. Z največjo konkurenčno prednostjo, ki jo imamo, to je v ljudeh, imamo možnosti, da postanemo še bistveno boljši.

Tudi na tej točki smo slišali poudarek na dejstvu, da smo Slovenci vse kar imamo dosegli sami. Za posamezne dosežke pa smo plačali različno ceno. Bolj smo bili ob tem složni izvirni in inovativni, nižjo ceno smo plačali. V tem se do danes ni nič spremenilo in danes to na podlagi izkušenj vemo in dokazujemo. Govorca Janšo je bilo mogoče razumeti, da nas ni treba biti sram pred drugimi, ampak nasprotno. Na svoje dosežke in resurse smo lahko le ponosni in danes imamo zaradi dostopnosti znanja še toliko večje možnosti.

Obeta se nam drugačna dinamika kot smo je bili vajeni. Odpira se nam prostranost vesolja, kjer so nam dosegljive tiste prave zvezde, je poudaril Janša (ne rdeče; op. a.). Inovacije in sodelovanje Slovencev so prispevali v preteklosti in nobenega razloga ni, da ne bi tudi v prihodnje. Znanje je vsekakor priložnost. Nihče pameten ne zavrne našega znanja in nikoli ne bo drugače.

Ne bomo se tolažili s tem (Izpostavljen je bil Franc Jeza, ki je dejal; lahko pa se tolažimo s tem …), da živi križem Slovenije nemalo malih neznanih ljudi, ki ostajajo pravi neznani junaki svobode in narodne zavednosti tudi v političnem pomenu in ki bodo kot po čudežu vzniknili kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime zdi, da je pod snegom vse mrtvo in odigrali odločilno vlogo. Kajti Jeza se je kljub temu, da so ga imeli nekateri za sanjača, izkazal kot vizionar.

Kar je napovedal Franc Jeza, se je zgodilo v času slovenske pomladi, ko smo se odločili za lastno državo. Vzniknili so junaki svobode. Tudi v prihodnosti lahko vzniknejo in bodo, če nas bodo izzvale nove preizkušnje. Če bomo ostali Slovenci enotni in skupaj, lahko dosežemo tudi vse tisto, ker se včasih zdi mrtvo in nemogoče.

Pesem za ušesa in dušo je zaključek govora. Slovenija vedno potrebuje velike ljudi. Vemo kje je bil izziv pred tremi desetletji in vemo kje je ta izziv danes. Če bomo poiskali junaka v svojem srcu, v svoji duši in v globinah svoje dežele, lahko spet vznikne nekaj izjemnega, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo. Prav ta naš junak lahko odigra odločilno vlogo.

Zaključek
Poudarki na mnogih uspehih predsedovanja Slovenije Svetu EU so zveneli kot nekakšna naveza na predhodni govor premierja. Vse povedano o Slovencih in njihovih kvalitetah je bilo uporabljeno za to, da je Slovenija med predsedovanjem naredila mnoge preboje. Dosegla je napredek tam, kjer drugim več mandatov predsedovanj ni uspelo. Ker je slovenska ekipa delala v skupnem duhu in ni izpostavljala lastnih interesov. Te je našla v skupnem dobrem.

Posnetki evropskih komisarjev, ki so vsi po vrsti izpostavljali uspehe, so nam dvignili glave v še bolj ponosno držo. Po tem prehodu smo se skozi pesem in narodne plese dotaknili vseh slovenskih pokrajin od vzhoda do zahoda in od severa do juga naše lepe domovine.

Sedem narečij, sedem kulturnih točk, sedem poudarkov pomena domovine in doma. Dom je predstavljen kot domovina Slovenija, kot domači kraj, domače dvorišče ali domača hiša. Vse združeno v tisto, kar je človeku res pomembno, na kar je navezan in kar hoče za vedno obdržati.

Ne vem, kako je bilo ob tem drugim iz različnih koncev Slovenije, ampak meni so se zdeli vsi nastopi zelo domači. To je ena Slovenija v različnosti in tako naj ostane. Naj ji/nam Bog stoji ob strani še naprej.