Piše: Davorin Kopše
Poslanec Franc Trček, ki so ga v politiko pripeljale nasilne demonstracije v Mariboru, je na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo ponovno dokazal, kdo je. To je skrajno primitiven in agresivnen človek, ki lahko predstavlja tudi nevarnost za varnost in življenja ljudi. Na tako imenovanih splošnih vstajah v Mariboru je bil Trček eden izmed najnasilnejših. Zoper njega je morala policija uporabiti fizično silo, ker kričeč ni slišal in razumel pozivov, naj preneha s kršitvami. Žal ga je prav to pripeljalo v državni zbor.
Trček s svojo politično vsebino brez primesi ekstremizma in primitivizma ne bi prišel nikoli do izraza. Morda se kot sociolog tudi sam tega zaveda, zato je izbral zanj edino pot do “slave”. Tako imenovane vseslovenske vstaje, ki so imele zaledje v politiki kontinuitete, so marsikoga zaslepile. Leta 2012 so po vsej državi mobilizirali podivjane nasilnike, ki so se zbrali pred mariborsko občino pod geslom “nesimo ga vun“. Geslo je bilo namenjeno županu Francu Kanglerju, ki naj bi deloval koruptivno in nezakonito. Resnica se je izkazala v preko dvajsetih sodnih procesih, v katerih je bil Kangler brez izjeme oproščen krivde. Torej ni šlo za kriminal, šlo je za oblast.
Ko danes gledamo posnetke s takratnega dogajanja, na mnogih opazimo podivjanega Trčka, ki ga je morala policija obvladati s fizično silo. Tisti prizori, ki bolj kot na kaj drugega spominjajo na anarhistični kaos, so Trčka potisnili v politiko stranke Levica. Nasilje, ki ga je uprizarjal, ga je celo izstrelilo v parlament, kjer vse do danes nadaljuje z agresivnimi izpadi, ki pa so za zdaj le verbalne narave. Poslanec Trček svojega načina delovanja ni spremenil niti po prestopu v stranko Socialni demokrati. Tudi ta okoliščina kaže na podobnost političnega pristopa Levice in SD, ki tako ali drugače stojita tudi v ozadju nasilnih protestov. Če ne neposredno organizacijsko pa vsaj ideološko, saj gre za njihovo slo po oblasti, ki se je s protesti izražala takrat in se enako odraža tudi v sedanjem času.
Štihanje poslancev
Oktobra letos je poslanec Socialnih demokratov na nekem odboru državnega zbora odkrito grozil s štihanjem poslancev. V svojem nastopu je izpostavil junija 2016 do smrti zabodeno poslanko angleškega parlamenta (Jo Cox; op.a.). V njem je izjavil, da bomo morali priti do stanja, kot je v Angliji, kjer so zabodli to nesrečno poslanko. Poslanko Cox je zabodel neonacist in podpornik neke rasistične organizacije Thomas Mair, ki sicer ni bil poslanec, kot je Trček, bil pa je nestrpen, kar ga je pripeljalo do zločinskega dejanja.
Ob izjavi je bilo moč Trčka razumeti, da je on s svojimi političnimi somišljeniki enako nestrpen kot je bil tisti neonacist v Angliji in da lahko pride v Sloveniji do enakih posledic. Trček je torej že takrat vsaj posredno grozil s štihanjem svojih političnih nasprotnikov. Pri tem se je deklarirani levičar pod okriljem SD skliceval na metodo neonacista.
Trček podpira Palestino
Ob spremljanju slovenske politike smo se že večkrat prepričali, da je nestrpni Trček vedno na napačni strani. Je tudi na strani tistih, ki podpirajo Palestino kot samostojno državo. Znano je, da je to tista država, ki ni mednarodni subjekt predvsem zato, ker jo vodi teroristična organizacija Hamas. Terorizem izražajo s tem, da periodično raketirajo sosednjo demokratično državo Izrael, ki je pomembna članica Organizacije združenih narodov. Njihov osnovni cilj je izbris Izraela s svetovnega zemljevida.
Hamas je teroristična organizacija zaradi svojega vojaškega krila, ki ima v sami organizaciji tudi glavno besedo. To je tista organizacija, ki je leta 1993 pošiljala v Izrael samomorilske napadalce in tam povzročila mnoge žrtve. Kot rečeno ekstremist Trček podpira takšno Palestino.
Trček poveličuje Talibane in grozi
“Veste, jaz sem že večkrat rekel: Afganistana in Trčkov se ne napada. Jaz bom zaradi tega SDS-a verjetno tukaj crknil, ampak mogoče bo prej žal umrl še kdo od vas,” je na seji poslancem SDS zabrusil Franc Trček iz Socialnih demokratov.
Na ta način si je Trček v državnem zboru še enkrat privoščil primitiven in agresiven izpad. Zgodilo pa se je na seji Odbora za zdravstvo, kjer so obravnavali zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je na to čakal več kot dvajset let. Tudi tokrat so poslanci KUL opozicije poskušali blokirati sprejem nujno potrebnega zakona. Bolj ko so se bližala glasovanja o amandmajih, bolj so bili deklarativno socialno čuteči poslanci iz opozicije nestrpni. Po Trčkovi grožnji so sejo obstruirali.
Trček torej samemu sebi napoveduje, da bo crknil. Do tukaj vse lepo in prav. Ima to pravico. Ampak nadaljevanje pa je grozljivo. Trček napoveduje, da bo pred tem umrlo vsaj nekaj poslancev Slovenske demokratske stranke ali pripadnikov te stranke v širšem smislu. Ob tem ni dajal občutka, da ima v mislih naravne smrti.
Nestrpneži pogosto napovedo morilske pohode
Večino hudih strelskih in drugih skrajnih pohodov storilci predhodno najavijo s kakim namigom ali z direktno grožnjo. Izvršitev se da preprečiti, če na to ustrezno reagiramo. V primeru ignorance ali če spregledamo, lahko pride do realizacije. Ko prebiramo črno kroniko o množičnih obračunih, lahko ugotovimo, da gre v večini primerov za nekakšne pravičniške akcije. Storilci so prepričani, da rešujejo svet ali lastno čast in se odločijo, da bodo vzeli pravico in zakon v svoje roke. Velika večina predhodno na svoja dejanja na različne načine opozori. Nekoč so izražali svoje namene v osebnih stikih, v sodobnem času pa izražajo svoje tesnobne občutke na socialnih omrežjih, Trček pa kar v parlamentu. Žal jih okolica prepogosto ne jemlje resno, zato se dejanja tudi zgodijo.
V novejšem času pri obravnavi politike in zablod skrajnežev ne moremo mimo Norvežana Andersa Behringa Breivika, ki je najprej v bombnem napadu ubil 8 ljudi, nato pa v strelskem obračunu še 69 večinoma mladih udeležencev poletnega tabora. Ker je menil, da je tako prav. Kasneje je bilo ugotovljeno, da Breivik boleha za osebnostno motnjo, ki ga poveličuje (narcisoidnost). Ker se politično ni uspel dovolj uveljaviti, se je odločil za poboje, s čimer naj bi opozoril na svoj manifest. Sam menim, da je bilo tudi obratno. S svojim preteklim uporniškim ravnanjem in predvsem napisanim manifestom je že dlje časa opozarjal na nevarnost, ki jo sam predstavlja. Sicer je Breivik označen za ekstremnega desničarja, kar morda ni sporno. Problem, ki ga ne vidimo dovolj jasno, je v tem, da se novodobni levičarji poslužujejo povsem enakih metod, kot se jih je posluževal Breivik pred znamenitim morilskim pohodom. Izražanje nestrpnosti, nasilni ulični protesti, grafitiranje, samo oni imajo prav in pravico odločanj in podobno. Vse to gledamo tudi v Sloveniji.
Poslanec Socialnih demokratov Franc Trček je, kot vidimo, šel že večkrat predaleč, tokrat pa se je dotaknil najbolj skrajne točke svojega značaja do zdaj. Ceno svojega življenja je zastavil za življenja drugih. Blazno sovraštvo, ki kliče po postavitvi meja. Ampak te se postavljajo z ukrepanjem, še prej pa je treba prepoznati nevarnost. Bo kdo oziroma kdo bo ukrepal? Najprej pomislim na predsednika DZ, slišim pa ga ne.
Davorin Kopše je veteran vojne za Slovenijo, kandidat za evropskega poslanca ter aktiven državljan.
