Piše: Davorin Kopše
Največji politični dogodek in dogodek nasploh prejšnjega tedna in časa po epidemiji v Sloveniji je bil brez dvoma volilni kongres Slovenske demokratske stranke v Slovenskih Konjicah. Na področju politike so imeli v Ljubljani kongres tudi v Demokratični stranki upokojencev Slovenije. Čisto na obrobju pa naj omenim še »kongres« marginalne skupine homoseksualnih prebivalcev Slovenije, ki so se zbrali v Ljubljani na tako imenovani Paradi ponosa in dogodek ob tridesetletnici Slovenske tiskovne agencije, ki pošilja v svet »našo« privatizirano resnico.
Poglejmo na oba kongresa skozi očala oddaje Politično s Tanjo Gobec na nacionalni televiziji, ki jo imamo priložnost gledati v nedeljo zvečer. Tanja Gobec je v studio pripeljala Miho Kovača in Marka Balažica. Oba sta javnosti dobro poznana. Balažic kot viden novinar portala Domovina.si, Kovač pa v zadnjem času bolj po tem, da v prostem času pomaga hčerki Niki pri tiskanju kuvert in kuvertiranju, pri čemer kasirata davkoplačevalski denar. No, Kovač je vendarle tudi profesor in promotor levice. Žal je njegova nesreča v tem, da se levice ne da promovirati na korekten način, zato je treba v sramoto avtorja pač sejati lažne predpostavke in neutemeljene diskretizacije. Ker nikoli ne razočara, je tudi tokrat blestel.
Pojdimo na oddajo. Tudi po tem kongresu SDS se vrstijo vprašanja in komentarji o edinem kandidatu za predsednika stranke. Verjamem, da je ta tema priljubljena zgolj in samo zaradi velike bolečine konkurentov in navijaških medijev, ker je stranka v letih predsedovanja Janeza Janše zrastla v največjo, najbolje organizirano in najuspešnejšo stranko, ki je blizu ljudem. Kovač je kljub svoji bleščeči karieri profesorja in znanstvenemu nazivu komentiral, da gre pri tem za temelj kulta osebnosti. To je izjavil človek, ki bi v vnemi za konkurenco, ki se imenuje po svojih predsednikih (Marjan Šarec in Alenka Bratušek), padel na kolena in bi se jim z iztegnjenimi rokami priklanjal do tal, za naslednike Tita pa bi dal še preostanek svojega namišljenega ponosa.
Stranki bo podpora še močno rasla
Od Balažica nisem pričakoval poudarka na rezultat glasovanja na prejšnjem kongresu, ko je Janez Janša prejel 666 glasov, komentator pa ga je imenoval zlovešč rezultat. Že res, da je to le komentar kot ta, ki ga berete, ampak ni pa nek presežek, ki bi ga lahko ocenili bolj za promocijo biblijskega razodetja 13,18, kjer je število zveri enako številu ljudi. Naj se vsak vidi v tem, zato mimo tega žal ni šlo. Preskočimo naprej. V nadaljevanju komentator Balažic korektno oceni, da je Janša obraz, ki je stranko dvignil na današnji nivo in zagotavlja, da bo stranka še naprej ostala največja. Glede na uspehe vlade, ki jo prav tako vodi Janez Janša pa lahko mirno dodamo, da bo stranki do volitev podpora še močno rasla.
Posnetek s kongresa, kjer Janša pove: “V SDS ne sovražimo nikogar, nikogar ne izključujemo in smo sposobni sodelovati tudi z drugače mislečimi kadar gre za skupno dobro. In mi o tem ne govorimo, ampak tako delamo”, je bil izhodišče za nadaljevanje oddaje. Voditeljica to pred komentarji poveže z resolucijo SDS za obrambo temeljev slovenske države, ki je bila potrjena na kongresu. Kovač na to temo modruje, da je SDS stranka, ki potrebuje sovražnika in polarizira. Kaj je ta človek zaužil? V polarizirani družbi, ki je taka zaradi levih ekstremistov, obtožuje SDS, ki je sprejela kritično oceno že razdeljenega prostora na normalno in nenormalno in opozarja na možne posledice. Komentator stopi v bran Levici, ki ima v svojem programu navedene cilje ponovne nacionalizacije, zatiranja svobodne podjetniške pobude, uvedbo planskega gospodarstva in prisilnih zadrug ter mnogih drugih socialističnih zablod. Naj skoraj prepovedano pripomnim, da so te zablode tudi protiustavne.
Kongres Desus imel le en namen
Kongres Demokratične stranke upokojencev je imel en sam namen – izvolitev novega predsednika po sramotnem drugem padcu Karla Erjavca, ki je pred drugim imenovanjem napovedoval, da bo feniks, ki je vstal iz pepela, potem pa je še enkrat padel vanj. Tokrat so vsaj za nekatere presenetljivo izvolili Ljuba Jasniča, ki ga sam vidim kot radikalno levo usmerjenega politika z avtoritarnim stilom vodenja. To je navsezadnje dokazal tudi na čelu odbora za smučarske skoke, ko je sredi tekmovanja v Planici brezkompromisno vztrajal pri izključitvi Timija Zajca iz reprezentance, česar si ta skakalec po moji oceni kljub kršitvam discipline ni zaslužil in bi lahko zaplet rešili tudi drugače.
Kovač vidi vse poskuse stranke DeSUS kot poskuse preživetja in napoveduje, da niti ta stranka niti SMC po naslednjih volitvah ne bosta prišli v parlament, ker sta pred volitvami volivcem obljubljala nekaj drugega kot zdaj delata. Ni izrekel, je pa jasno kaj je s tem mislil. Še vedno mu odzvanja po glavi tisto dogajanje pred volitvami 2018, ko so mediji ves čas sugestivno spraševali vse predstavnike strank ali bodo po volitvah šle v koalicijo z Janezom Janšo. Seveda vsi tisti, ki to ponavljajo, ves čas pozabljajo, da po tistih volitvah nihče ni šel v koalicijo za Janezom Janšo, ker ta ni sestavil vlade. To so mu kot zmagovalcu preprečili poraženci volitev. SMC in DeSUS sta šli v vlado Janeza Janše šele po tem, ko se je koalicija Marjana Šarca pogreznila v pesek na katerem je bila zgrajena.
Obe stranki sta po razpadu koalicije voljnih, a nekompatibilnih, spoznali svojo zmoto in sta se vključili v novo koalicijo, kjer sta lahko bolj kot kadarkoli uresničevali svoje cilje. SMC je začela uresničevati svoj gospodarski program, DeSUS pa preko Demografskega sklada in Zakona o trajnostni oskrbi skrbi za kategorije populacije, ki naj bi jih po svoji naravi zastopala. To je jasno povedal tudi komentator Balažic. Vsekakor Ljubo Jasnič po mojem mnenju ne bo uspešen, če bo poskušal na silo disciplinirati svoje poslance, ki so prepoznali interes stranke in svojega volilnega telesa. V tem primeru lahko pred volitvami pričakujemo še en volilni kongres te stranke in je res vprašanje, če jo bodo uspeli rešiti pred propadom.
Trideset let STA
Slovenska tiskovna agencija je ob svoji tridesetletnici objavila, da niso vladno trobilo. Vemo, to so bili do 13. marca lani, zdaj so opozicijsko trobilo. To se jasno vidi v načinu poročanja, ki je pristransko v škodo vladne koalicije in s tem vseh nas. Kot vemo radi poročajo o konstruktih, ki jih zrežira opozicija, uspehe vlade pa zrelativizirajo ali o njih sploh ne poročajo. Da so politično nagnjeni v levo (pa ne bi smeli biti nikamor), so dokazali s stalnim zaostrovanjem spora z vlado, ki so ga sami povzročili. Ker direktor Veselinović kot šef poslovodnega organa družbe noče predočiti gradiva o poslovanju družbe svojemu lastniku Vladi, ta ne nakaže sredstev, ki so jih prejšnje vlade slepo nalagale na bančni račun STA. Denar je poskušal Veselinović izsiliti celo s tožbami, vendar ga je sodišče že dvakrat zavrnilo. To niti njega niti dominantnih medijev niti malo ne ovira pri trditvah, da Vlada ravna nezakonito. Ni kaj, to se pač sme.
No, na slovesnosti agencije ob trideseti obletnici ustanovitve smo lahko videli Jankovića, ki se zadnje čase precej druži z Veselinovićem in bivša predsednika države Danila Türka, ki je imenoval povojne poboje za drugorazredno temo ter prav tako bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je izjavil, da STA poroča o »naši« resnici. Prav ima, oni imajo skupaj s STA svojo resnico, katere značilnost je da je po jugo-komunistično sprevržena. Resnica sicer ne pozna zaimkov.
Pisana parada
V vroči poletni soboti so se v senci ostalih dogodkov na ljubljanskih ulicah zbrali ljubitelji mavrice, ki so smešno oblečeni oziroma slečeni ali v kombinaciji obojega paradirali po mestu. Z veliko vnemo in v dobri meri tudi identificirani z ostalimi so se tam pojavili tudi predstavniki tega pisanega dela ljudstva iz Socialnih demokratov in stranke Levica. Morda še katere stranke, ampak jih sam v medijih nisem zaznal. Bandelli je najbrž ta dan pragmatično praznoval v kakem čebru vode s prijateljem ali brez. Tam nam svojega navdušenja nista skrivala Tanja Fajon in Jernej Štromajer Pa Denis Sarkič je tudi navdušeno tvital. Da pa te navade v stranki Socialni demokrati ne bodo zamrle, je zagotovilo njihov Mladi forum, ki je razvil veliko večbojnico. Včasih se sprašujem, če bo kdaj visela pred palačo Združenih narodov.
Stranko Levica so med LGTB-jevci zastopali poslanci Miha Kordiš, Nataša Sukič, Željko Cigler in Primož Siter. Prvi si je nataknil roza hlače, druga pisano čepico, tretji spet roza srajco, četrti pa še očitno ni šel po nakupih, enako kot ostali pa si je nadel prisrčen nasmeh naslade. Lepo za stran pogledat.
Parado srečnega ponosa je organiziralo Društvo parada ponosa. To pa ni edino društvo, ki se ukvarja s ponosnimi nagnjenji. V Sloveniji deluje še društvo Legebitra, ki se uspešno napaja z davkoplačevalskim denarjem in financami iz drugih virov. Iz proračuna so v zadnjem letu prejeli na stotisoče evrov, so tudi prejemniki evropskih sredstev, dodatno pa so priklopljeni še na sredstva s katerimi razpolaga Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Republike Slovenije. Imajo namreč potrjen status humanitarne organizacije, imajo svojega predstavnika v svetu te fundacije, nimajo pa zadržkov prejemati denarja za programe pomoči za istospolne (kaj je to ne vem), program odziva na HIV (?) ter za delovanje Mladinskega centra. Tudi oni torej skrbijo za podmladek, kaj je v navedenem humanitarnega pa ostaja uganka slovenske družbe kot celote.
Davorin Kopše je veteran vojne za Slovenijo, kandidat za evropskega poslanca ter aktiven državljan.
