Piše: Aleksander Rant
Ena od lastnosti komunistične doktrine je, da je vedno usmerjena v prihodnost. Preteklost ni pomembna, razen če je nujna za utrjevanje oblasti komunistične partije. Veliko režimov po svetu je izbrisalo preteklost ali jo popravilo. Ko je šlo za obrobne zmage in nepomembne bitke, so jih napihnili, da so bile videti epske. Ko je šlo za katastrofalne poraze ali nerazumne politične odločitve, so jih preprosto izbrisali. Tako je režim na Kitajskem oznanil, da je agrarna politika Maozedonga popoln uspeh, čeprav je zaradi lakote umrlo skoraj 50 milijonov prebivalcev. Enako je bilo v Sovjetski zvezi, kjer so celo znanost prilagajali marksistični doktrini. In enako je bilo in je še pri nas v Sloveniji.
Komunisti, njihovi potomci in mladi jurišniki poudarjajo preteklost le takrat, ko lahko iz nje črpajo legitimnost svoje večne oblasti. Tako je v Sloveniji pogled nazaj dovoljen le v primeru NOB, medtem ko so PIF in TIGR praktično izbrisali iz zgodovine. To, da je nekdanja država izvajala teror, da so bili partizani teroristi, ki so pobili več lastnih ljudi kot okupatorjev, da je bila ekonomska politika popoln poraz, da je partija izkoristila vojno za vzpon na oblast … To so teme, ki so prepovedane. Kadarkoli kdorkoli omeni eno od katastrofalnih posledic nekdanjega režima, slišimo samo, da je treba gledati naprej in da v Sloveniji ni prostora za politike, ki gledajo nazaj. Že naslednji dan pa se klanjajo Kidriču in hodijo na ekskurzije v Hišo cvetja.
Problem pogleda naprej v tem komunističnem smislu se je žal razširil tudi na mlade liberalne stranke in celo na krščanske demokrate. Primer sta SMC in NSi, ki nikoli ne izpustita priložnosti, da bi SDS popljuvali takrat, ko želi narediti nekaj za popravo krivic. V primeru SMC je to še razumljivo, saj naj bi bila predvsem usmerjena v ekonomske teme. Za NSi pa je skoraj nezaslišano, saj je bila večina žrtev nekdanjega režima prav kristjanov, duhovnikov in konservativne inteligence, da podjetnikov, ki jih ima nova ekipa NSi tako rada, niti ne omenjam.
Tak pogled naprej brez pogleda nazaj je popolnoma zgrešen
Nič ni narobe, če gledamo v prihodnost. A ne v komunističnem smislu, češ da bo jutri bolje. Ne v smislu, da že petič volimo isto stranko in upamo, da tokrat pa res bo. To je podobno marksizmu, ki vsakič znova dokazuje, da je zgrešena ideologija, a se vedno najde kakšen “pameten” človek (Stalin, Hitler, Maozedong, Pol Pot, Maduro), ki ugotovi, da tisti pred njim niso znali narediti pravega komunizma, da tisto prej ni bil komunizem. Oni pa znajo, vejo, kako je treba. Tak pogled naprej brez pogleda nazaj je popolnoma zgrešen. Kar je bilo prej, nas gradi kot osebe, kot družbo. Zato ne moremo iti naprej z nerazčiščeno preteklostjo. Prav ta preteklost je tista, zaradi katere ne dosežemo premika v glavah ljudi.
Ni prihodnosti, če nisi spravljen s preteklostjo
To je bistvena razlika med SDS in SMC ter NSi. Komunisti bi gledali le naprej, desna sredina pa bi se morala zavedati, da prihodnosti ni, če nisi spravljen s preteklostjo. Preteklost je pomembna za prihodnost. Tega se zavedajo vsi na levi, saj v nasprotnem primeru ne bi obiskovali spomenikov NOB in častili boja, ki ga skorajda ni bilo. Govorijo, da gledajo naprej, in se oklepajo sto let stare ideologije. Desnica ne sme nasesti taktiki svojih nasprotnikov. Da, glejmo naprej, gradimo ceste, izboljšajmo socialno politiko, digitalizirajmo Slovenijo, opremimo vojsko, a ne pozabimo, da ima tudi desna stran svoje moralno središče. To je osamosvojitev in demokratizacija. Kot levica črpa iz zločina, mora desnica črpati iz največjega dosežka naroda, ki si je svobodo izbojeval sam. Brez poznavanja preteklosti nimamo nikakršne prihodnosti.
