Piše: Vinko Vasle
Naše avtonomno nocvinarstvo je že od srednjega veka dalje tarča napadov Janeza Janše. V novejšem obdobju pa izstopata dva v nebo vpijoča primera – afera patrija in sin kardinala Franca Rodeta. V obeh zgodbah je vidno vlogo igral avtonomni novinar Dejan Karba, pri finski patriji pa mu je zelo pomagal tudi na smrt obsojeni Blaž Zgaga. Patrijo in obsodbo Janše je razvrednotilo ustavno sodišče, Rodetovega sina pa dejstvo, da ni bil ne zaplojen in ne rojen. V obeh primerih je šlo za hud napad na novinarsko svobodo. Karbo so zaradi laži z Dela nagnali, čeprav je celo eden od udov progresivnega novinarstva Janez Markeš v Delovi avli kričal – vsi smo Karba.
Na temelju teh grozljivosti so se potem napadi na neodvisno, svobodno in avtonomno profesionalno novinarstvo kar nadaljevali. Vsak dan lahko beremo neverjetna pričevanja novinarjev, kaj vse se jim dogaja. Diktatura pod Janšo je že tako huda, da doslej niso raziskali še niti enega primera novinarskega umora. Izgovor, da umorov ni bilo, je škandalozno podcenjevanje – lahko bi pa bili. Zdaj, ko se je vest o peklu slovenskih novinarjev razširila po Evropi in širše, je vrag vzel šalo. Pekel se je še poglobil. Ne samo Janša, tudi nekateri drugi so začeli secirati in analizirati te tuje zgodbe in dokazovati, da gre ne samo za neresnice, ampak celo za laži. Razmerje med resnico in lažjo pa je v novinarstvu že zdavnaj pojasnjeno – laž ni laž, ampak je nekaj več, resnica pa je subjektivno zaznavanje objektivnosti laži. Ali nekaj podobnega.
Slovenci imamo srečo z nekaterimi velikimi novinarskimi imeni. Recimo že omenjeni Janez Markeš, ki ga je celo Brane Golubović, šef poslanske skupine padlega Marjana Šarca razglasil za normalnega novinarja, za pokončnega človeka, ki je včasih pisal za desne časopise, danes je pa normalen novinar. Markeš je normalen postal, ko je iz Maga, kjer je v deveti krog pekla nabijal Milana Kučana, prestopil na Delo in je takrat Kučan opazil, da se je fant normaliziral in ga je pohvalil. Markešu so takrat na Delu povišali položaj in plačo.
Pljuvač Šurc in morilec Zgaga
Zelo prodoren novinar je tudi Blaž Zgaga, ki ga naši mediji ne objavljajo, zato dopisuje v tujino o vrhovnem janšistu Janši, ki vzpostavlja klerofašistični režim, poslanci SDS pa kolaborirajo z madžarsko. Zgaga je tako dober in verodostojen ter neposreden pisec, da ga celo naši mediji niso upali zaposliti. Bistvo njegovega dela je, da ne potrebuje nobenih dokazov, če ga pa Janša povpraša po njih, pa upravičeno zakriči – napad, umor, uboj.
Blaž Zgaga in Matej Šurc (Foto: STA)
Njegov brat v novinarstvu je radijski novinar Matej Šurc. Skupaj z Zgago sta že pred prvim predsedovanjem Janše EU spisala znamenito novinarsko peticijo o Janševih napadih na novinarstvo in o cenzuri. Tega sicer ni bilo, a pravica novinarjev je, da mislijo, da tako je. Šurc je kot dopisnik RTV iz ZDA v enem poročilu Janšo razglasil za bebca, kasneje pa v eni oddaji še za Hitlerja, Ceausescuja in Stalina. Njegovi kolegi so v njegovo obrambo takrat zapisali, da je šlo za etično korajžno dejanje. Do teh stališč ima pravico, kot je imel tudi pravico kritizirati svojega tedanjega direktorja VV, ko je pljunil pred njega na pločnik, ko ga jer srečal. Bolj neposredna kritika VV-ja ni mogoča.
Cvet našega novinarstva
Na RTV imamo tudi cvetober avtonomističnega novinarstva – Efgenija Carl, Mojca Pašek Šetinc, Tanja Gobec in Jelena Aščić. Nekatere so doživele presstitutski napad nase, ko so trdile, da Janša dela svojo vojsko in da se povezuje z desničarskimi fašističnimi silami. Ne glede na to, da iz te moke ni bilo kruha, pa je treba upoštevati še eno načelo novinarstva – kaj pa, če je vse res. Potem imamo skupino novinarjev stila rekla kazala, kamor sodita na primer Primož Cirman – meter cvancig novinarske avtonomije ga žalijo – in Vesna Vuković. Anuška Delić je tajna sodelavka veliko evropskih medijev, ker če bi bila javna, bi jo kdo lahko tožil. Kot to zdaj grozi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki ima dovolj laži, trdi. On res ne bo odločal o tem, kdaj je laži o njem dovolj, da bo po sodiščih preganjal cvet našega novinarstva.
Vesna Vuković in Primož Cirman. (Foto: TS Media)
