Piše: dr. Andreja Valič Zver
Prva. Leto 2007. Učna ura o holokavstu. Fotografija v zgodovinskem učbeniku: Berlin v tridesetih letih prejšnjega stoletja, otroci s preplašenimi očmi in rumenimi judovskimi zvezdami na svojih ubornih plaščkih. Pogrom nad Judi v času nacionalnega socializma. Genocid. Šest milijonov umorjenih. Pogovor z dijaki o zločinih totalitarnih režimov. Ključna misel: Naj se nikoli več ne ponovi!
Druga. Leto 2009. Začetni meseci delovanja Študijskega centra za narodno spravo. S sodelavci razpravljamo o Judih na Slovenskem v času druge svetovne vojne. Ministrstvo za zunanje zadeve nas prosi za pomoč pri zaznamovanju 27. januarja, mednarodnega dneva spomina na holokavst, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada. V zadregi so, saj nimajo strokovnjakov za to področje, dva sodelavca Študijskega centra pa sta že v času pravosodnega ministra Lovra Šturma pripravila poročilo o zasegih judovskega premoženja po letu 1945 v času jugoslovanskega režima. Sodelujemo pri pripravi prvega zaznamovanja dneva spomina na holokavst. Soorganiziramo razstavo in spominski dan v mariborski sinagogi. Snemamo pričevanja tedaj še živih judovskih pričevalk in pričevalcev. Sodelujemo pri postavitvi t. i. »Stolpersteine«, kamnov v spomin na preganjane Judje. Sodelavec po nekaj letih in s podporo institucije doktorira iz judovske problematike na Slovenskem. Vzpostavimo stike s slovitim spominskim centrom Yad Vashem.
Tretja. Leto 2011. Z direktorico Evropske platforme spomina in vesti se udeležujeva srečanja, ki ga organizira Evropska komisija oziroma njeni uradniki v okviru programa za spominjanje in demokracijo. Po začetnem risanju miselnih vzorcev in izmenjavi izkušenj, kjer ugotavljamo, da EU skorajda ne financira institucij s področja spomina na strahote komunizma, nas popeljejo v sosednji Mechelen, kjer v nekdanji kasarni Dossin nastaja judovski spominski center. Od leta 1942 do osvoboditve Belgije leta 1944 so namreč iz bližnjega Bruslja in Antwerpna nemške nacistične oblasti v Mechelen prepeljale množice Judov, moških, žensk, otrok, dojenčkov, starejših. Njihove naslednje in za večino končne postaje so bile Auschwitz-Birkenau, Buchenwald in druge uničevalne tovarne smrti. A najbolj šokantno dejstvo, ki počasi, a boleče pronica v možgane, je podatek o »uslužnih« državljanih Belgije, ki so prijavljali svoje judovske sodržavljane in jih tako neusmiljeno izročali v roke poblaznelih nacističnih izvrševalcev »višje volje«.
Četrta. Svet se je spremenil. Sedmi oktober 2023 je zamajal dotedanja razmerja. Brutalen napad hamasovskih teroristov na Izrael je sprožil operacijo »čiščenja Bližnjega vzhoda«, ki so ga zastrupili totalitarni teokratični iranski režim, zahrbtni Hezbollah, nasilni Hutiji pa še kdo s podporo osi zla. A glej no, »fripalestajnerji« postajajo vedno glasnejši. Zasedejo večinske medije, univerze, trge in ulice. Protiizraelski sentiment se krepi, tudi v slovenskem političnem establišmentu, še zlasti na levem polu, in v javnem diskurzu. Narobe svet. Slovenska leva vlada spodbuja protiizraelske impulze. Skupaj s četico najbolj avtoritarnih in obskurnih držav poniglavo odkoraka z zasedanja Generalne skupščine OZN, medtem ko ima izraelski predsednik enega najboljših govorov v politični zgodovini.
Prozorno do amena. A del slovenskega naroda kot vsakokrat v zgodovini pridno prisluhne oblastem in zavoha »duh« časa«. Zato se na eni od srednjih šol pred zgodovinsko učilnico pojavi plakat z »analizo« genocida, ki ugotavlja, da se je »genocid« nad Palestinci začel 7. oktobra 2023?!? Na stebru pod avtocesto v bližini Kranja se nato pojavi odurna malarija Juda in napis »Gas the Jews«. Ko na X opozorim na grozljiv napis, ko je opozorjena slovenska policija, ko je zahtevano odločno reagiranje … najprej molk, nato pa sledi blokada mojega X-računa zaradi domnevnega »sovražnega govora«!!!
Peta. Podoba absurda. Umetna inteligenca naj bi v mojem tvitu prepoznala t. i. sovražni govor. Se vprašam, v kakšnem svetu živimo, da socialno omrežje X oziroma njegova umetna inteligenca, ki skozi svoje drobovje spušča neznosne količine »fripalestajnerskih« pamfletov, moj tvit označi za »sovražni govor«. Ne, nikakor nočem živeti v svetu, kjer bo »mašina« brezumno določala, kaj je sovražni govor. A še toliko bolj nasprotujem tistim, ki posege v temeljno človekovo pravico do svobode govora zakrivajo z nerazumevanjem konteksta in domnevnim posegom mašine. Zato še enkrat povem, da si svobode govora ne pustim vzeti!
