Piše: Janez Remškar
Po 30. letih samostojne Slovenije ugotavljam, da je prehod v družbo, kjer lahko ljudje z različnimi interesi, s pomočjo političnih strank, oblikujejo družbo, kjer bo uveljavljena enakost in meritokracija, nerealiziran. Uspela nam je le samostojna država, kot osrednji projekt Demosa. To se je zgodilo zaradi enake volje 88 odstotkov udeležencev plebiscita. Kot član Demosa v skupščini Republike Slovenije 1990 -1992 poudarjam, da so bili preoblečeni komunisti v obleke Stranke demokratične prenove, Zvezo socialistične mladine in Socialistično stranko, skupaj z tedanjim predsednikom države, zaradi te volje ljudstva prisiljeni sprejeti boj za samostojnost Slovenije. Po drugi strani pa so z privatizacijsko zakonodajo, sprejeto po volji bivših “samoupravljavcev”, po tem, ko je vlado prevzel dr. Janez Drnovšek, uspeli zadržati v svojih rokah velik del, prej družbenega premoženja, kapitala in s tem tudi največji del politične moči. Posledice tega imamo danes. Pri nas je politični, kot tudi medijski prostor, s pomočjo tega kapitala, neuravnotežen in še vedno močno nagnjen v levo. Vsekakor je bilo politično ravnotežje, po 50. letih absolutne oblasti komunistov, z njihovo strahovlado pod okriljem tajnih policij, nemogoče uveljaviti brez lustracije. Te pa ni bilo možno izvesti, če smo hoteli vsaj kratkotrajno politično soglasje ob prizadevanjih za samostojno Slovenijo. Naša družba je tako še danes “prestreljena” z dediči UDBE, somišljeniki partije, ki so v času komunizma uživali v privilegijih. To žele zadržati še naprej! To je tudi vzrok za odpor za nujne spremembe v pravosodju, medijih, šolstvu!
Posledica dogajanj v začetkih 90. let je še vedno velika moč preko privatiziranega kapitala, politične levice in z njimi povezanih medijev, vključno z osrednjimi t.i. neodvisnimi mediji.
V zadnjem letu sem tako rekoč dnevno zgrožen nad ravnanjem politične opozicije in osrednjih medijev ob pandemiji. Slednjo, leva politika in njej naklonjeni mediji, izkoriščajo v borbi za oblast. Pri tem jim življenja ljudi ne pomenijo nič. Ravnajo se po načelu: čim slabše za ljudi, tem bolje za nas.
RTV in kulturni boj
Vse kar naredi strokovna skupina v borbi proti virusu in vlada za vzdrževanje gospodarstva nad vodo, da bi zagotovila vsaj kolikor toliko vzdržne razmere v državi, je v očeh opozicije, narobe. Mediji se ob tem potrudijo in dobe komentatorje, ki le kritizirajo, nasprotujejo ukrepom vlade, ne znajo pa predlagati drugačnih, varnih ukrepov. So proti nošenju mask, so proti zapiranju šol, so proti omejevanju gibanja, so za zapiranje gospodarstva. Kako si predstavljajo potem rešitve v času pandemije? Žal na RTV SLO niso sposobni kritične distance do neumnih, škodljivih trditev vplivnih posameznikov, tudi anonimnežev. Vtis je, da jim vsaka, še tako neumna kritika, trditev pride prav. Seveda je prav, da je oblast pod bujnim očesom medijev, ki pa se morajo zavedati, da je teža njihovih besed velika. Kot zdravnik sem iz ust bolnikov mnogokrat slišal, da so imeli za čisto resnico vse tisto kar so slišali na TV (“saj so povedali na televiziji”) ali radiu.
To seveda vedo uredniki in številni novinarji, ki so pravi družbeno politični delavci, kot v časih komunizma. Nikogar ne sme čuditi zakaj taka borba za mesta v Programskem svetu in Svetu RTV SLO. Gre za to, kdo bo imel moč vpliva in kako bo vplival na dnevno informativni program. Ta program je daleč od tega, da bi bil uravnotežen. To seveda ni mogoče zahtevati za medije, ki so v privatnih rokah, pri čemer pa mora biti lastnik ter s tem tudi njegova politična opredelitev, poznana javnosti.
Uradni podatki nasprotujejo ugotovitvam osrednjih medijev
V nadaljevanju želim pokazati na izkrivljenost, neresničnost besed opozicije in na škodljivo (za varnost ljudi v času pandemije) ravnanje osrednjih medijev. To je z lahkoto dokazati na osnovi podatkov WHO o delovanju držav v času pandemije. Pri nas opozicija, v velikem delu tudi mediji (vse do lanskega oktobra in v posameznih primerih še sedaj) vsak dan dokazujejo, da jim življenja ne pomenijo nič. Delajo vse, da bi sprovocirali, že sicer prisotno nelagodje med ljudmi in njihovo nasprotovanje vladi. Slednja naj bi delovala z “represijo”, naj ne bi upoštevala stroke itd.
Da bom konkreten z podatki o covid19, da prekinem manipulacije opozicije in medijev z zavajanjem, sem pregledal podatke na Our World In Data: Policy Response To The Coronavirus Pandemic. Podatki za ves svet in tudi po posameznih regijah kažejo dejansko stanje ter časovno zaporedje sprejemanja ukrepov po državah od januarja 2020 do aprila 2021. Navedeni so: kot prvi indeks strogosti ukrepov v posamezni državi ter nato: zaprtje šol in gospodarstva, odpovedi javnih prireditev in zbiranj, omejitve gibanja, nošenje obraznih mask, koordinirano obveščanje ljudi, omejitev potovanj, testiranje in slednje kontaktov ter cepljenje.
Pozivam vse bralce, ki lahko to naredite, da si to ogledate, da vas ne bodo predstavniki opozicije in “neodvisni mediji”, kot je recimo RTV SLO, še naprej zavajali in z vami manipulirali! Samo za pokušino navajam le prvega od grafov pod naslovom: Government Stringency Index – to je ostrina ukrepov vlad v Evropi, ki zajema meritve devetih restriktivnih ukrepov v časovnem zaporedju od januarja 2020 do aprila 2021. S pregledom podatkov (premikanje kurzorja levo, desno) se takoj in v celoti demantira vpitje levice in poročanje RTV SLO o represiji naše vlade v času pandemije.
Kratek pogled nam pove, da Slovenija v nobenem mesecu v letu 2020 ni imela najstrožjih restriktivnih ukrepov, kot tudi ne v letu 2021. Torej govorjenje o represiji je neverodostojno, povzemanje podatkov opozicije na nacionalni televiziji pa skrajno neprofesionalno in lahko predpostavljam tudi namensko; za ustvarjanje protivladnega razpoloženja med ljudmi, ki so v stiski.
Spoštovani naslovljeni! Opozicija in mediji! Ljudem delate škodo, jih zavajate, usmerjate v nasprotovanje ukrepom vlade, s tem povečujete možnost večjega števila okuženih in umrlih in povzročate podaljševanje ukrepov, ki so neprijetni za vse!
Janez Remškar je zdravnik in publicist.
