Piše: prim. Janez Remškar, dr. med.
V kolumni, objavljeni v Sobotni prilogi Dela, 15.4.2023, z naslovom: En korak v pravo smer, je dr. Janez Markeš med drugim zapisal, citiram: »Če je kaj, je dobra novica ta, da je nekdo v parlament vložil novelo zakona o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, s katerim so zasebne zavarovalnice vdirale v državni – javni zdravstveni sistem,” konec citata. Nadaljuje, citiram: »Slovenija je v zadnjih dveh letih prišla pred zid in tega se ljudje zavedajo bolj kot politika.” In še: »Toda nezadovoljstvo se je umikalo upanju, ki so ga polagali v ukrepe nove »pojanševske« vlade. Začelo se je z zakonom o RTV, ki je v letu dni ljudem dokazal, da niti vlada niti koalicija na svojem skeletu nimata toliko mišic, da bi preplezali zid, ki ga dan za dnem pred demokracijo države zida Janša.«
Kot je zapisal g. dr. Markeš, je Svoboda vložila zakon za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, s katerim so zasebne zavarovalnice vdirale v državni – javni zdravstveni sistem, a to je zavajanje. Ne gre za ukinitev dopolnilnega, prostovoljnega zavarovanja. Gre le za prenos enakega, vendar sedaj obveznega zneska, v blagajno ZZZS! Razlika je v tem, da bomo sedaj morali plačevati vsi, torej brez razlik in v blagajno ZZZS, ki ji je vlada nedavno izrekla nezaupanje. Pa naj kdo razume, če more. Še enkrat nič ni ukinjeno, kot je zapisal g. dr. Markeš. Edina sprememba je, da je prostovoljno zavarovanje postalo obvezno!
Po drugi strani je res, da so zasebne zavarovalnice »vdirale«, kot je zapisal dr. Markeš, v državni – javni, neurejen, zdravstveni sistem. Zasebne zavarovalnice so pridobivale lastništvo pri nekaterih že uveljavljenih koncesionarjih, torej v javnem sistemu! Dr. Markeš meni, da je to v škodo ljudi. Ali je to res? Ali vemo kaj se bo zgodilo sedaj, ko predvsem leve politične elite, ki so na oblasti večino časa od 32. let slovenske samostojnosti, niso bile sposobne urediti zdravstva in tudi sedaj ne delujejo jasno in prepričljivo? Ali g. dr. Markeš ve, kaj vse je neurejeno? Ali ve, da je neurejeno financiranje. Kako je mogoče, da so nekatere zdravstvene storitve »podplačane«, druge »preplačane«, kar naj bi izkoriščali koncesionarji? Kako je mogoče, da so direktorji bolnišnic še vedno vpeti v star plansko socialistični sistem vodenja, kjer o vsem odločajo politiki in sindikati! Direktor je brez resnih pooblastil. Če nabave, in s tem samo marže, ne gredo v »pravo politično smer«, je direktor, ki želi smer obrniti, kljub možni ali celo očitni korupciji, nezaželen v kolektivu in politiki in se ga prej ali slej odstrani. (to so problemi iz ozadja pri sedanjih nabavah MR IN CT aparatur, to so problemi, ki jih pravkar skuša reševati UKC LJ) ! Če direktor želi večjo diferenciacijo v nagrajevanju, povzroči velik nemir in prepire med zaposlenimi. Razumljivo! Le kdo je pri nas, ob naši uravnilovki, sposoben priznati, da naredi manj in slabše od drugega. Da bi to ocenjeval direktor, to je nekaj nezaslišanega! Pri tem brez sindikatov ne gre! In brez sindikatov in dobaviteljev do sedaj ni šlo niti v skupščini ZZZS. Vse to so moje izkušnje in vse to in še več je neurejenega.
V nasprotju z navedenim, koncesionar – zasebnik, brez težav vse to urejuje, pride do cenejših aparatur, brez korupcije, organizira delo tako, da je čim bolj učinkovito in tudi plača lahko po uspešnosti. Očitki, da dobi za storitve enak denar kot recimo zdravstveni dom, ne drže. Zdravstvenemu domu mora prostore in opremo s denarjem dopolnjevati občina, ker v amortizacijskih sredstvih ta del stroškov nikoli ni bil ustrezno pokrit iz sredstev ZZZS! To je razlog zakaj imamo mnogokje povsem zastarele prostore in opremo! Res pa je, da tudi koncesionarji, tako kot ne javni zavodi, še niso na tem, da bi pri tem upoštevali, skladno s tem kot delajo v svetu, merila za varnost in kakovost za paciente. Ali g. dr. Markeš ve zakaj je temu tako? Ne? Zato, ker takega sistema ne želimo uvesti niti v javno-državnem sistemu, ker bi se morda izkazalo kaj takega, česar ne želimo ne zdravniki (primerjave), ne lokalna oblast, (ki striktno zagovarja »svojo«, po varnosti in kakovosti nepreverjeno bolnišnico in le po »ustnem izročilu bolnikov dobro ali slabo), niti državna politika, ki ne naredi mreže (razporeditve ambulant glede na potrebe , prometne povezave itd.) Žrtve takega sprenevedanja, h kateremu v veliki meri prispevajo levi politični opciji naklonjeni mediji in novinarji, so in bodo pacienti.
In kaj bo sledilo temu hitremu, brezglavemu in nedorečenemu ukrepu sedanje vlade? Vsoto, ki so jo do sedaj zbrale zasebne zavarovalnice, 600 milijonov, bo sedaj dobila ZZZS, z njej dodanim obveznim dodatnim zavarovanjem. A ta vsota bo ob vse dražji medicini takoj premajhna. Razliko bo moral pokrivati proračun, ki je že sedaj močno naluknjan. Ob ponovno uvedenem fiskalnem pravilu, ki je bil začasno razrahljan zaradi covid krize, bo tudi nas bolela glava. G. dr. Markeš še naprej govori o neoliberalnem pojmovanju zdravstva. Najbrž si želi, da bi bila Slovenija »Kuba« sredi Evrope. Še enkrat opozarjam na to, da moramo videti kako imajo urejene odnose med nivoji zdravstva, organizacijo, financiranje, nadzor nad delovanjem zdravstva in tudi koncsesije, v tem pogledu v dobro delujočih sistemih zdravstva. Nujno potrebno je pogledati tudi zavarovalne sheme, košarice pravic, kajti ob sedanjem razmišljanju in brez ureditve vsega omenjenega, bomo doživeli kolaps zdravstva. Naj bom jasen. Ob neurejenem sistemu financiranja, neurejeni organizaciji in vodenju zdravstvenih zavodov, bolnišnic, brez nadzora učinkovitosti izvajalcev in vztrajanju, da ne smemo poseči v denarnice, se bodo daljšale čakalne dobe in neizbežno se bo moralo uveljaviti pravo dodatno zavarovanje, ki ga bodo lahko uveljavljali v zasebnih bolnišnicah bogatejši.
Ko dr. Markeš omenja zid, ki naj bi ga postavljal g. Janša, je morda pozabil na zid pred demokracijo, pred katerega nas je pripeljala, žal med našimi levimi politiki, še vedno prisotna ideologija.
Njegovo stališče glede moči oziroma prisotnosti mišic v vladi oziroma koaliciji je zastrašujoče. Torej moč mišic, ne zakonodaja, so tista sila, ki po mnenju g. dr. Markeša lahko oziroma mora v Sloveniji urejevati stvari.
In še enkrat! Gospod novinar očitno ne pozna kam in kako se razvija zdravstvo v ostarelih družbah, kako je s financiranjem in organizacijo zdravstva, v tem pogledu urejenih državah (Avstrija, Nizozemska, Francija, tudi Švedska, Danska). Ob stanju v kakršnem smo v tem trenutku z našim zdravstvom, ob staranju naših državljanov, ob njihovi zahtevnosti, ob vse dražji medicini in žal tudi vse več t.i. defenzivne medicine (veliko preiskav zaradi nesigurnosti in neznanja in pomanjkanja kliničnih izkušenj), brez pravega nadzora nad varnostjo in kakovostjo zdravstvenih storitev, bo katerakoli rešitev, ki bo izboljšala stanje za bolnike, dostopnost do zdravnika in zdravstva, neugodna za paciente po eni strani (stroški in plačevanje) ali za osebje (ob urejenosti in dobri organiziranosti in nadzoru dela v zdravstvu). To je razlog zakaj vlade, ki razmišljajo le o svojem preživetju, ne žele preiti k rešitvam.
Če bomo zdravstvo urejevali še naprej politično ideološko in z lažmi, da bo, brez podpisane zdravstvene police z ZZZS »na voljo vse«, kar ob enormnih čakalnih dobah seveda ni res, v obsegu sedanje prispevne stopnje, v obsegu sedanje košarice, brez dodatnih socialnih in zasebnih zavarovanj, se moti. Sedaj je vse to kar naj bi nudilo obvezno zdravstveno zavarovanje, postalo tako rekoč nedostopno. Da je tako, ponovno poudarjam, gre »zasluga« politiki (leva je na oblasti tri četrt časa v 32 letih).
Tudi zdravniki prevečkrat ne delujemo profesionalno (najmanj kar lahko omenim, da nimamo integritete, če si dovolimo, da nam kartice o prisotnosti na delu ureja vratar). Tudi medicinske sestre, so pri urejanju našega sistema zdravstva, v preteklosti pokazale nerazumevanje stanja (s poizkusom uvedbe kompetenc so dale vedeti, da so nekaj vredne le diplomirane medicinske sestre). V tem kaosu ne najdemo rešitve. Tudi sedaj govorimo o ukinitvi, ki je ni, ne poudarjamo, da bo breme, ki je do sedaj padalo na zasebne zavarovalnice, sedaj padlo na ZZZS in v primeru deficita na proračun. To breme bo iz leta v leto večje, če se ga ne bodo znebili z nepriljubljenimi ukrepi. Tega so se zavedali dosedanji finančni ministri in bili odklonilni do takega načina reševanja. Sedanji minister je tiho? O vsem tem dr. Markeš ne zapiše ene same besede, a saj jo tudi ne more, ker mislim, da sistema ne pozna, kot bi ga moral poznati kolumnist.
Zaključim: gospoda dr. Markeša bi lahko imenoval agitator. Ve se za koga! Njegovo nekritično, lahko zapišem, kar navijaško pisanje je seveda daleč od profesionalnega, premišljenega in neobremenjenega pisanja. To naj bi bila lastnost kolumnista v osrednjem slovenskem časopisu zaradi objektivnega informiranja bralk in bralcev. To bi se še posebej spodobilo, ko gre za eno od najpomembnejših notranje političnih tem, zdravstvo! To bi morala biti tudi naloga urednika. Lahko dodam le to, da tako pisanje ni vredno razgledanega človeka, še manj intelektualca, za kar se verjetno g. dr. Janez Markeš verjetno ima. Z objavo take kolumne se v zdravstvu ne bo nič spremenilo, kajti z njo se le priliva olje na razplamteli ogenj v medsebojnem nerazumevanju.
