V drugem odstavku 3. člena naše ustave piše: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«
V demokratičnih državah se izvajanje oblasti deli med zakonodajno (parlament), izvršilno (vlada) in sodno (sodni sistem) vejo oblasti. Vse tri veje oblasti so neke vrste garant delovanja države. Ena od druge so neodvisne in samostojne, ena drugo pa tudi do določene mere nadzirajo. Parlamenti držav sprejemajo zakone, vlade jih izvršujejo, sodišča pa so garant enakosti za vse državljane in zagotavljajo pravičnost za vse državljane, ne glede na to kdo je na oblasti in kdo je v opoziciji. Ste se vprašali ali ta demokratični sistem v popolnosti deluje tudi v Sloveniji? Sam sem se o tem začel spraševati že pred mnogimi leti in tako ali drugače sem že takrat prišel do spoznanja, da ta sistem uravnoteženja izvajanja oblasti v Sloveniji preprosto ne deluje.
Kar se tiče zakonodajne veje oblasti (parlament) so stvari postavljene na glavo. Proporcionalni volilni sistem omogoča množico političnih strank v parlamentu in popolno nepreglednost, še posebej pa neodgovornost. Velike politične stranke ne določajo politiko države, to počno tiste, ki komajda pridejo v parlament. Sistem ob popolni podpori medijev, ki so ostali taki kot so bili v prejšnjem režimu, venomer omogoča rojevanje novih in novih političnih strank, ki se prodajajo za nove obraze, v resnici pa so eni in isti posamezniki.
Izvršilna veja oblasti (vlada) je tista, ki z redkimi časovnimi izjemami (DEMOS, Bajukova in obe Janševi vladi) nikoli ni vladala v polnem evropskem pomenu te besede. Časovno to pomeni, da smo imeli neodvisne vlade sedem od 27 let samostojne Slovenije. Če je prva DEMOS-ova vlada vzpostavila samostojno Slovenijo, je Bajukova vlada trasirala pot v EU in NATO, nato je prva Janševa vlada pomembno in odločilno zagnala gospodarski razvoj Slovenije, drugo Janševo vlado pa so tako ali tako nasilno z demonstracijami odstranili. V vsem ostalem času so bile na oblasti tiste politične sile, ki imajo zatohel vonj po starem enopartijskem režimu. Iz ozadja pa jih upravljajo tisti, ki so bili na oblasti v enopartijskem režimu s pomočjo politične policije, ki je še danes hudo aktivna.
Sodna veja oblasti (sodni sistem) pa je tisti najbolj kritičen. Če smo dobili pluralno sestavo parlamenta, če smo dobili teoretično in delno praktično možnost menjave oblasti, pa ostaja dejstvo, da je sodni sistem ostal popolnoma tak, kot je bil v času socializma. Spremenilo se ni prav ničesar razen zakonodaje, ki pa jo sodniki izvajajo tako, kot so jo izvajali v času socializma. Za večino sodnikov in tožilcev je leto 2018 popolnoma enako tistemu času pred 1990. Sodstvo je bilo takrat v službi obrambe enopartijskega sistema. Vse kar ni bilo v sozvočju s tem, je bilo prepovedano in preganjano, sojeno in umorjeno ali poslano v zapor. In kaj je drugače danes – leta 2018? Nič z izjemo umorov. Sodni in tožilski sistem sta še vedno v funkciji zaščite leve politične opcije, ki nikoli ni zapustila njihovih vrst. Vse bolj očitno postaja, da vse kar je levega dobiva domovinsko pravico zaščite sodne veje oblasti in obratno vse kar je desnega sodstvo pošilja v zapor. Poglejmo nekaj v nebo vpijočih primerov:
· Sodstvo nekdanjo jugoslovansko vojsko nikoli ni razglasilo za Sloveniji sovražno vojsko in njene žrtve nikoli ni razglasilo za žrtve.
· Leta 2014 sta bila dva častnika nekdanje jugoslovanske soldateske, ki sta vodila krvavi in uničujoči pohod jugoslovanske soladestke iz Varaždina do Gornje Radgone, oproščena vsakršne krivde.
· Sodstvo je izreklo 11 let zapora hrvaškemu državljanu, ki je z atentatom grozil Borutu Pahorju. Hkrati je primer grožnje s smrtjo Janezu Janši, ki ga je napovedal policist, zastaral.
· Stotine občanov Rogatca je leta 1988 zbiralo po 1000 nekdanjih DEM za kabelsko televizijo. Šlo je za čisti primer goljufije. Na sodiščih je primer zastaral in vsi so izgubili vse.
· Tisoči delavcev v postopkih stečajev ostanejo brez enega samega centa, stečajni upravitelji pa so bogato nagrajeni. Sodniki celo spregledajo, da so jim odobrili akontacije, in stečajni upravitelji v svoj žep pospravijo stotine tisočev evrov. Tak primer je bil Videm Krško.
Predolg bi bil ta tekst, če bi nadaljeval, verjamem da ga ne bi prebrali zato naj nadaljujem z novejšimi primeri:
· Jankovič verjame, da bo na sodiščih oproščen vse krivde za vse sume kaznivih dejanj, zato ker je bil vedno proti Janezu Janši. Povsem mogoče. Realnost našega sodnega sistema govori njegovi tezi v prid.
· Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki nikoli ne bi smel postati predsednik, če bi sodna veja oblasti spoštovala zakon, leta 2014 pred vsemi sodniki v Podčetrtku verbalno napade takrat ustavnega sodnika Jana Zobca, ker je v primeru Janeza Janše napisal ločeno mnenje v primeru Patria. Enako posledično obračuna z njegovo ženo, vrhovno sodnico Barbaro Zobec.
· Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki nikoli ne bi smel postati predsednik, če bi sodna veja oblasti spoštovala zakon leta 2013, pred vsemi sodniki v Podčetrtku verbalno napade opozicijskega vodjo Janeza Janšo in njemu in njegovim privržencem napove »vojno«.
· Ustavna svoboda političnega udejstvovanja je v Sloveniji po ustavi zagotovljena vsem državljanom. Sodnik, ki je sodil Francu Kanglerju je bil drugačnega mnenja. Zanj je bila ustava nepomemben akt. V obrazložitvi svoje odločitve, da Franc Kangler ne sme na alternativno prestajanje zaporne kazni je zapisal, da obstaja nevarnost, da bi se vrnil v politično življenje.
· Tožilec in obtoženec sta v urejenih sodnih sistemih na nasprotnih bregovih. Da bi se srečala, sprehajala po mestu in pomenkovala, je nekaj zaradi česar sodni proces preprosto pade. Toda ne pri nas, Tožilec Andrej Ferlinc in obtoženec Jure Cekuta sta se pred leti po Maribori mirno sprehajala in pomenkovala. Le o čem?
· Sodniki morajo vedno in povsod ravnati tako, da vedno dajejo videz nepristranskosti. Toda ne pri nas. V zadevi Radan (zdravnik, ki naj bi skrajšal življenje več bolnikom), prav danes slišim kako je sodnik na večerjo povabil nemškega sodnega izvedenca.
Želite, da še naštevam. Lahko v nedogled, toda verjamem, da je argumentov o popolni pristranskosti sodstva dovolj in preveč. V takih razmerah lahko mirne duše ugotovimo, da v Sloveniji nima oblasti ljudstvo, kot piše v ustavi, ampak samovoljno pravosodje, ki deluje v skladu z načeli nekdanjega totalitarnega sistema.
