Piše: Milan Gregorič
Ob priliki zadnje državne proslave ob spomeniku Tigrovcem na Mali gori nad Ribnico je Andrej Jelačin dne 4. 5. 2022 v PD strupeno zapisal, med ostalim, da bi Danilo Zelen, vojaški vodja TIGR-a, »te ljudi, (organizatorje in udeležence proslave namreč, op. avt.) če bi bil še živ, nagnal z Male gore, saj je bil sovražnik fašizma in nacizma. Ti ljudje pa še 77 let po vojni slepo zagovarjajo kolaboracijo in kolaborante«.
Najprej bi opozoril Jelačina, da nisem zasledil, da bi kdorkoli na proslavi zagovarjal kolaboracijo. Bistvena misel slavnostnega govornika Alojza Kovšče je namreč bila, »da je prav, da letošnji praznik upora proti okupatorju posvetimo TIGR-ovcem, tem srčnim borcem za svobodo, ki so bili dolgo časa oropani identitete…«. S čemer se očitno strinja tudi sam Jelačin, saj je v svojem sestavku napisal, da je tudi sam občutil bolečino, »ker njihov dolgotrajni boj po vojni s strani zmagovite Komunistične partije ni bil priznan«. In ker je bila Jelačinova puščica posredno namenjena Janševi vladi in Janši osebno, bi ga spomnil, da je bil Janša doslej prvi in edini slovenski politik, ki je kot predsednik vlade v nekem svojem govoru (Delo, 28. 5. 2005) zmogel edinstven, trezen in objektiven odnos do naše preteklosti, za kar si je prislužil pohvalo tudi Borisa Pahorja in Spomenke Hribar. Dejal je namreč, »da so se naši sonarodnjaki uprli z orožjem fašizmu in nacionalsocializmu povsem legitimno. Najprej Tigrovci, nato partizani, ki so nosili glavno težo spopada z okupatorjem…Zaradi monopolizacije odpora s strani komunistov in prisege okupatorju na protikomunistični strani pa je prišlo do notranjih delitev že med vojno in predvsem po njej…Po vojni pa smo dobili koncentracijska taborišča, tokrat komunistična, pa kolektivizem, kombinate, nacionalizacijo, neučinkovito plansko gospodarstvo, verbalni delikt, politično policijo…Dobili pa smo tudi obnovo porušene domovine, pozitivne zdravstvene in socialne reforme, dvig pismenosti, večjo enakopravnost med spoloma, veliko stopnjo zaščite formalnih pravic delavcev in manjše socialne razlike«.
Preden pa bi se Danilo Zelen odločil, koga bi nagnal z Male gore, bi ga moral Jelačin seznaniti tudi z dokumentiranimi informacijami o nasilju in zločinih, ki jih je komunistično vodstvo izvršilo nad Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi že med vojno in po njej, kot npr.: zahrbtni medvojni umor vodilnih Tigrovcev Ferda Kravanje, Maksa Rajca in Antona Majnika, pa Janka Premrla Vojka, dr. Stanka Vuka, Danice Tomažič in dr. Draga Zajca v ulici Rossetti v Trstu, povojna ugrabitev in likvidacija vodilnega Tigrovca Zorka Ščuke in domoljuba dr. Andreja Uršiča, Ferda Kalina, pa udbaško povojno mrcvarjenje Tigrovcev in tako naprej brez konca…Ali pa s pljunki, ki so jih vodilni komunisti še poldrugo desetletje po vojni na seji CK ZKS 13. 6. 1958 namenili preživelim Tigrovcem (Primorski rodoljub, št. /2001), ki so zaman zahtevali rehabilitacijo TIGR-a prek proučitve njegove zgodovine in ustanovitve posebne veteranske organizacije in sicer: »TIGR ni bilo napredno gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje« (Mitja Ribičič). Pa »da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva načrtna tuja, imperialistična obveščevalna akcija« (Boris Kraigher) in »da naj vse te nam sovražne elemente zasliši notranja uprava« (Ivan Maček).
Milan Gregorič je publicist
