Piše: Miran Černec
BRI ali »Belt and Road Initiative« je ime strategije, ki jo je pred leti zasnovala Kitajska kot svoj ključni gospodarsko-politični projekt 21. stoletja. Pri iniciativi gre v nekem smislu za oživitev »Svilne ceste«, kopenske trgovske poti med Daljnim vzhodom in Evropo.
A hkrati za več kot to: ob tisočih kilometrov novih železnic in avtocest, ki naj bi do leta 2049 prekrižarile evrazijsko celino, BRI predvideva tudi zgraditev naftovodov, plinovodov, elektrarn, pristanišč in letališč, s katerimi bi se odmaknjena območja notranje Azije in Vzhodne Evrope prelevila v živahna gospodarska in prometna središča. Evrazija, največja in najbolj obljudena kopenska masa na Zemlji, bi tako znova postala torišče svetovne trgovine, Kitajska pa bi se rešila odvisnosti od svojega vse bolj majavega (pomorskega) sodelovanja z ZDA. Da Kitajci z iniciativo mislijo resno in da imajo velik interes za pomiritev sporov med državami, ki naj bi jih zajela, kažejo njihovi zadnji diplomatski manevri; tako jim je denimo že uspelo pobotati zalivska tekmeca Savdsko Arabijo in Iran, precej pa je odmevala tudi njihova pobuda za mir med Ukrajino in Rusijo, ki bi omogočil zgraditev načrtovane infrastrukture BRI ob Črnem morju. Vsa ta kitajska dejavnost gre seveda v nos določeni velesili, ki je do nedavnega igrala vlogo svetovnega policaja in pri tem rada izdatno uporabljala svoj pendrek – a tudi ona se bo morala sprijazniti z dejstvom, da se Stari svet danes rojeva na novo.
Stotine milijonov ljudi tam namreč spoznava, da se od ideologij LGBT in lovljenja ničelnih emisij – ki so že predolgo edina stalnica zahodnjaške politike – pač ne da živeti. Prednost bodo dali trgovini, gospodarskemu razvoju in harmoničnemu sobivanju; Evropska unija pa se bo morala ob tem odločiti, ali bo v omenjenih procesih stala ob strani kot večni talec velikega brata onkraj luže ali pa vendarle sprejela ponujeno roko z Vzhoda in se izumila na novo – saj nekaj prerojenja tudi njej ne bi škodilo, mar ne?
