Piše: Nina Žoher
V času, ko so se otroci in starši veselili težko pričakovanega konca šolskega leta, je v javnosti odjeknil incident na Osnovni šoli Velika Dolina, v katerem je romski učenec fizično obračunal z devetošolcem, da so ga morali zaradi poškodb odpeljati v bolnišnico. Dogodek predstavlja opomnik, da se kot država preprosto ne znamo ali nočemo soočiti z romsko problematiko, ki ni od včeraj.
Otroci imajo ustavno pravico, da končajo osnovno šolo. A za uresničitev te pravice je nujen prvi pogoj, to je varno šolsko okolje. Ko ravnatelj neke šole v luči žgoče problematike opozori, da zaradi izjemno omejenih možnosti, kar zadeva vzgojne in druge prijeme, ne zmore zagotoviti varnosti vseh otrok in zaposlenih na šoli, bi morali zazvoniti vsi alarmi, da bi se pristojni odločno odzvali.
Z ministra za izobraževanje pa smo se lahko v glavnem naposlušali, kako zdaj veljavna zakonodaja ne omogoča izključitve problematičnega romskega učenca in da se kaj takega ne dogaja pogosto. Kasneje je minister le priznal, da ni tako. Kot kaže, pa ni niti vedel, da ne gre za osamljen primer na Osnovni šoli Velika Dolina. Ker konkretnih rešitev ni na vidiku, ampak je bilo le obljubljeno, da se bo vse uredilo, se starši upravičeno sprašujejo, ali bo s 1. septembrom šolanje res varno.
Ker je bila lani zavrnjena zakonodajna pobuda županov 11 občin jugovzhodne Slovenije, s katero bi reševali romsko problematiko, bi pričakovali, da bi vlada nemudoma sprejela ustrezne zakonske spremembe, a seveda tudi tukaj premikov ni bilo. Prav tako ni bilo v pomoč, da je poskušalo ministrstvo relativizirati romsko problematiko tako, da so zadnji napad umestili kar v kategorijo medvrstniškega nasilja. Kot je dejal brežiški župan, v občini beležijo naraščanje števila kaznivih dejanj Romov, in če si pred težavami zatiskamo oči, te ne bodo kar izpuhtele. Enkrat bo treba zagristi v to kislo jabolko in reči bobu bob, drugače bo manjšina še naprej ustrahovala večino. Prav bi bilo, da bi Rome obravnavali tako kot druge državljane.
