Piše: Dr. Vinko Gorenak
Prav neverjetno je, kako vam dominantni levi mediji, kamor sodi tudi javna televizija, ki jo plačujemo vsi, lažejo in vas zavajajo. Mediji so seveda lahko levo ali desno orientirani, s tem nikjer v razvitem svetu ni nič narobe, sploh če so v zasebni lasti. To pa nikakor ne velja za javne medije, ki jih financiramo vsi. Pri nas je to seveda RTV Slovenija. Ta v nobenem primeru ne bi smela poročati skrajno levo pristransko, kar počne, ampak bi morala biti politično gledano povsem nevtralna.
Ogromno primerov na to temo obstaja, zato ne preseneča pismo predsednika Vlade RS Janeza Janše Evropski komisiji, da naj tudi na to temo, torej temo neodvisnosti naših medijev in domnevnih napadov na novinarje, v Slovenijo pošlje neodvisno ekspertno komisijo. Ja kdo pa se obiska take komisije ne bi veselil. Ob Janševem pismu tarnajo in moledujejo le tisti, ki naj bi bili na medijskem področju napadani. Razumi kdor more. V nadaljevanju pa si poglejmo samo dva primera skrajno pristranskega poročanja levih dominantnih medijev.
Prvi primer je primer Tomaža Vesela predsednika Računskega sodišča. Gre za funkcionarja. Funkcionar sem bil v preteklosti od leta 2000 do 2018, od 2019 pa sem ponovno. Funkcionarji smo strogo vezani na dovoljenja za dodatno dejavnost izven službe in seveda na poročanja Komisiji za preprečevanje korupcije o svojem premoženjskem stanju. Tomaž Vesel teh pravil ni spoštoval. Brez vsakega dovoljenja je sodeloval s FIFO (Mednarodna nogometna organizacija), kjer je v štirih letih zaslužil milijon evrov. Si predstavljate, kot minister sem leta 2012 zaslužil bruto okoli 60.000 evrov, on pa je prejel poleg redne plače še okoli 250.000 evrov letno. In to ob kršitvi pravil, po katerih bi moral imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti poleg službe. Sam sem tovrstna dovoljenja delodajalca vedno imel vse od leta 2000 do leta 2018, ko sem predaval na Fakulteti za varnostne vede, pa če tudi sem letno zaslužil le nekaj 100 evrov. In kaj o eni največjih finančnih afer in zlorab poročajo naši dominantni mediji? Nič od nič. O tem ste lahko kaj prebrali ali slišali v Demokraciji ali na Novi 24TV. Še dobro, da ju imamo.
Poglejmo še drug primer. Bojan Požar, je na svojem portalu, včeraj razkril nekaj kar ni razkril še nihče od novinarjev dominantnih levih medijev. Za kaj gre. 288. člen Kazenskega zakonika Slovenije pravi takole:
| Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let. Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. |
Verjamem, da tega zakonskega določila niste poznali. To je tudi razumljivo, saj je to zakonsko določilo “okrasek” v našem Kazenskem zakoniku, ki še nikoli ni bil uporabljen v sodni praksi. In prav ta člen je po moji oceni kršil ustavni sodnik Rok Čeferin.
Študentje prvega letnika vsake pravne fakultete že vedo, da sodnik, ki je odločal o neki zadevi na določeni stopnji, ne more in ne sme biti sodnik na višji instanci, ki bi odločal o svoji sodni odločitvi na nižji stopnji. To je neke vrste “smrtni greh”, ki ga sodnik sploh lahko zagreši. In prav to se je zgodilo ustavnemu sodniku Roku Čeferinu. Ta je bil poročevalec v zadevi Petra Kodriča, ki se je na Ustavno sodišče pritožil, ker pred leti ni postal odvetnik o čemer pa je odločal prav Rok Čeferin. Po moji oceni, gre za kaznivo dejanje po zgoraj omenjenem 288. členu Kazenskega zakonika.
In kaj o tem veste vi. Verjetno nič, saj dominantni levi mediji o tem ne poročajo prav nič.
Še vedno pa ostaja vprašanje kaj bodo naredili tisti organi, ki so pristojni za imenovanje predsednika Računskega sodišča in člana Ustavnega sodišča. In še pomembnejše, zakaj o tem ne poročajo levi dominantni mediji. Pa saj odgovor na to vprašanje že poznate.
