1.9 C
Ljubljana
torek, 13 aprila, 2021

Neskladje definicij »čistilne retorike« Violete Tomić

Piše: Pavel Ferluga

Zgodovina je veda, ki že po svoji definiciji, mora biti dosledna ne le do časovnih mejnikov dogajanja, ampak tudi v pomenu besedišča, ki dopušča več smiselnih interpretacij ene in iste besede. V bistvu mora biti zavezana RESNICI, ne glede na vzroke, ki so lahko dvomljivi in, če obstaja možnost dvoma, to tudi poudariti za ravnotežje problematike neuravnoteženosti rabljene definicije.

Ko poslušam seje v državnem zboru, me večkrat motijo določene definicije, izrečene največkrat od strani LEVIH poslancev, ki so v interpretativnem eklatantnem neskladju! To večkrat opažam prav pri poslanki LEVICE Violeti Tomić. Ne morem, da bi tega ne omenil, čeprav takih neskladnosti se periodično sliši tudi pri drugih poslancih, a ne tako pogosto. Tu nisem pod vplivom lastnega političnega prepričanja, kar bi mi lahko očitali nasprotno misleči, ampak za bistvo besed, ki se nanašajo na definicijo. Velikokrat sem že to opozarjal, a nihče mi tega ni nasprotno oporekal. Omejil se bom le na definicijo, ki jo je izrekla poslanka Tomić ministrici Simoni Kustec. Sicer ni to prvič izrečeno, a zame, ne tako vehementno moteče, kot v tem slučaju. Da ni bilo pristojno glede na obravnavano tematiko spregledam, čeprav so taki pripetljaji dokaj pogosti in, resnici na ljubo, včasih tudi na desnem polu poslancev.

Ne bom tu omenil celotnega stavka, ker se ga tudi ne spomnim dobesedno, ampak ni niti merodajno, ker bom obravnaval le golo definicijo in sicer: EKSTREMNO DESNI NACIFAŠIZEM ! Ne bom niti upošteval postopkovnega konteksta, ampak se bom omejil zgolj na samo definicijo, ki, po mojem mnenju, je povsem kontradiktorna. Mislim, da se ne motim, če pojmujem Nacifašizem, kot ideološki nacional-SOCIALIZEM! Tega nihče ne oporeka! Vsaj, kar je meni znano sta to poudarjala, prav akterja te ideologije, Hitler in Mussolini, ko sta bila obenem še v navezi z zaveznikom Stalinom – internacional-SOCIALISTOM ! Ne pozabiti, da je bil Mussolini član Socialistične stranke Italije (in, če se ne motim, celo urednik časopisa AVANTI – glasila PSI), čeprav se je s »fascio-em« (sveženj-butara) nanašal na staro-rimsko tradicijo, zato tudi nastanek idejne besede »fašizem«! Tudi Hitlerjev »Nacizem« označuje idejo Nacional-SOCIALIZMA, mar ne? Pustimo ob strani še razne podobne »ideologije«, ki se sklicujejo na podobne »vrednote« (Anarhisti in nešteti drugi ISTI mavričnih imen – VSI simpatizerji LEVICE). Mislim, da se ne motim, če smatram vse SOCIALIZME raznih predznakov za PRISTNO LEVICO, ker nisem zasledil desne stranke, ki bi se kitala s SOCIALIZMOM. Da se tega , vsaj pri nas, zavedajo tudi voditelji LEVIH strank, ni naključje. Ne morem si predstavljati drugače stranke SD (Socialnih-Demokratov (Sic!)), ki je notorično naslednica ZVEZE KOMUNISTOV, kot podzavestno sramežljive do besede »socialistična«. Moti jih, da bi bili »Socialistični demokrati«, kot večina levih diktatur 20. Stoletja! Naj še tu omenim, da prav beseda SOCIALA je pojmovno pravo nasprotje SOCIALIZMA. Do sedaj mi ni znano, da bi kak socializem bil socialen ! Resnica je, da VSI dosedanji socializmi so bili in so še ENOUMNI (ne poznam levih držav z idejnim nenasilnim pluralizmom, ki je karakteristika samo DESNICE). ENOUMJE je lahko le nasilno, ker je nemogoče, da bi ljudje neke države bili VSI le enega političnega mnenja, zato tudi dikcija »Socialistična demokracija« je OKSIMORON! To v glavnih črtah. Nedvomno so primeri nasilja tudi v vrstah DESNICE, ker DEMOKRACIJA ni enoumna, ampak pluralizem idej, ki se trudi spraviti ideje na skupni imenovalec nenasilja, pa ne uspeva idealno, ker v pluralnosti so tudi odpadne nasilne ideje, čeprav pod krinko legalnosti. Zato vedno zagovarjam tezo, da ni mogoče ustvariti demokratično državo, če ima »Parlament«, ki to v bistvu NI, kot legitimno mesto tudi enoumje, torej NASILJE.

Resnično pa me zelo moti, da v vrstah zahodnih držav (lahko jih imenujemo »jedrnih«), med katerimi so glavne Nemčija, Francija, Italija Španija in ostale manjše, so povzele omenjeni »oximoron« kot realno dejstvo in označujejo povsem nekritično nekatere stranke (n. pr. Le Pen-ove idr.), kot Ekstremno desnico! Nič bolj sprevrženega. V tem so, vsaj zame, najbolj vneti prav Italijani, ki so vedno bili »nacional-socialistično« orientirani in to v obliki »šovinizma«, v kolikor so prepovedali le besedo »fašizem«, ne pa nacional-socializem! Zanimivo je, da vsi levičarji istovetijo besedo »šovinizem« z nacionalizmom, torej narodnjaštvom, kar je vsaj nekorektno, če ne še nekorektno zmanipulirano. Narodnjaštvo (nacionalizem), je ne le po mojem mnenju, ampak realno, zdravo domoljubje in ponos pripadnosti lastnemu narodu, kar ni prav nič napadalno ali sovražno do druge narodnosti. Za LEVIČARJE je pa domoljubje (nacionalizem-narodnjaštvo) enostavno »ŠOVINIZEM«, kar je pošastno.

Čeravno se obregnem v glavnem le na Violeto Tomič, zaradi njene »izjemne dialektike«, mislim, da ne škodi tudi bežen pogled problematike odzivov Slovencev izven meja uradne Domovine. Je pa razlika, med posameznimi narodi, v naboju narodnjaštva, ki lahko preide iz normalnega domoljubja v šovinizem, kar se je izkazalo v vojnem zavzetju tujega ozemlja po vojaški okupaciji, kar je bilo pri nas tipično že po prvi svetovni vojni in še prej, od strani vseh sosedov (sam sem to okusil od strani Italijanov, ko so zasedli čista slovenska ozemlja od t.i. »Slavie Venete«, prek tržaške pokrajine, pa do Istre in prvih otokov! Zato se je tudi organizirala slovenska TIGR-ovska epopeja)..Sam Trst je bilo sicer vedno kozmopolitsko mesto že v času AO imperija, a nikoli zgolj italijansko, kot se danes to jemlje kot dejstvo v sled poznejšega okupatorskega priseljevanja. V Trstu, kot pristaniškem mestu AO monarhije, je bila množica tujerodnih manjšin s svojimi verskimi hrami in kulturnimi navadami (Srbi, Grki idr. s svojimi cerkvami in grobišči). Logično, da so bili tudi Italijani, a zanesljivo ne v takem številu, kot so po dveh svetovnih konfliktih ! Že njihov glavni časopis »Il Piccolo«, se je pojavil po poraženi AO v 1. Sv.v. in že njegovo ime »Majhni« izraža ne-masovno prisotnost Italijanov v tistem času. Naj omenim, da pri slavljenju 100 letnice zedinjenja R. Italije, so v Trstu slavili tudi 100 letnico Srbske pravoslavne »obštine«, ki je še danes lastnica kar nekaj uglednih palač v Trstu. Isto velja za druge skupnosti.

Ta predhodni odstavek sem dodal le, da osvetlim naravo »šovinizma« soseščine, ki ni bil nikoli lasten veliki večini Slovencem predmestja in širokega zaledja Trsta ter nedvomno tudi drugih slovenskih dežel pri sosednjih ostalih okupatorjih. Slovenci se razlikujemo od sosedov, prav v tem velikem pomanjkanju zdravega nacionalizma (nacionalne zavesti), ki v soseščinah, zaradi vojnih uspehov, ali neuspehov, prerašča v šovinizem. Na žalost, v Sloveniji, še vedno si zapiramo oči nad mazohističnim obnašanjem Slovencev (hlapčevski sindrom) do tujerodnih državljanov, ki so vse razen Slovenci, čeprav državljani. Najlažje je biti ne-nacionalni LEVIČAR, kar je tudi želja »kulturnega« globalizma. Mislim, da je prav to glavni razlog hibridnosti obnašanja Slovencev v EU skupnosti, kjer ni skrbi za omalovaževanje lastne države pred tujim pragom, kot se to dogaja po obnašanju »naše« LEVICE, še posebno v času svetovne pandemije Covis-19.

Da zaključim ta moj preblisk »domoljubja«, moram ugotoviti, da bo še veliko časa minilo, preden bodo nove generacije prišle do zavesti, da brez krepke nacionalne zavesti ne bomo kos »jedrnim« EU izzivom, še posebej ne, dokler bo EU Parlament gostil LEVE nasilne enoumne mavrične Socializme. Naša »skupščina« (ne Parlament) je dokaz s špico Burek-koalicije KUL. Hvala trenutni trezni in sposobni demokratični KOALICIJSKI VLADI, da naredi kar je v danih razmerah sploh mogoče, da se predstavimo dostojno, pred ne preveč ugledno EU administracijo, ki tudi trpi na ideoloških zablodah levih »disfatistov«! Kljub lažnemu poskusu veleizdajstva državnih interesov od strani Levice pred očmi celotne EU upam, da bomo častno in plodno zaključili predsedovanje EU, kot se je že zgodilo predhodno! Na srečo, v obeh primerih, je bila Janševa vlada merodajna. Slučaj?

Pavel Ferluga je publicist in občasni sodelavec Demokracije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine