Piše: Matej Zorko, publicist
Poslušam ljudi, da tako vročega in sušnega poletja še ni bilo. Nisem posebej raziskoval, nekje sem ujel, da je bilo še za odtenek huje leta 2003 in tudi že kdaj poprej.
Kakor koli, moj namen ni, da zanikam, da verjetno prihaja do nekih sprememb v podnebju tako lokalno kot globalno. Planet obstaja že milijone let in dokazano je, kako se je v tem času spreminjal, preden se je pojavilo prvo življenje, in koliko vrst je že izumrlo, še preden se je sploh pojavil človek.
V Evropi se uveljavlja trend, ki mu pravijo »zeleni prehod«. Sliši se imenitno, a obstaja bojazen, da gre najbolj tehnološko razvita civilizacija v zgodovini človeštva korak ali celo več korakov nazaj. Razvili smo stroje in naprave, ki danes z manj porabljene energije ustvarijo občutno več, avtomobilski motorji so v primerjavi s tistimi pred desetletji zmogljivejši z manj porabljenega goriva, odpadke ločujemo in recikliramo, kolikor se le da. Zavedanje o pomenu ohranjanja narave nam je vsem zlezlo pod kožo.
Ob vsej tehnologiji pa nam edino kmetijska dejavnost omogoča preživetje. Zato je omejevanje kmetov z razlogom, da je treba ublažiti posledice podnebnih sprememb, hoja po robu. Ravno tako kot omejevanje hlajenja poleti in ogrevanja pozimi. Bomo patente, ki smo jih izumili, da nam olajšajo življenje, prenehali uporabljati, zato da bomo nekaj malega prispevali k zmanjšanju vplivov na podnebne spremembe? Nekateri voditelji majhne Evrope mislijo, da bodo rešili svet, medtem ko se milijardne družbe v razvoju požvižgajo na to. Morda bi se raje bolj brigali vsak zase, kot se vtikali drug v drugega.
Na tem mestu pogled usmerjam na mednarodne odnose in konflikte, ki se odpirajo in ne prinašajo ničesar dobrega. Pa če se vrnemo še nazaj domov. Slovenska Istra se sooča s pomanjkanjem pitne vode, čeprav je Slovenija vodno bogata dežela in bi lahko imeli vsi na razpolago dovolj vode. Pri gašenju požarov na Krasu se nihče ni spraševal, če voda je ali je ni. Škoda edino, da so šle takšne količine za gašenje namesto denimo za namakanje poljščin.
