Piše: mag. Andrej Aplenc
Evropska agencija za okolje, ki je analizirala vpliv onesnaženosti zraka na zdravje ljudi v mestih, je Ljubljano uvrstila na porazno 709. mesto od skupno 761 mest v Evropi. To pomeni, da je zrak bolj kot v naši prestolnici onesnažen le še v 52 mestih EU. Lestvica, ki jo EEA pripravlja v okviru pregledovalnika kakovosti zraka, kaže poslabšanje v primerjavi z lanskim letom, ko je Ljubljana zasedla 310. mesto med 372.
Sledila je izjava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je izrazil dvom o rezultatih. Trdil je, da je zrak v Ljubljani vsako leto boljši. »Ne vem, od kod dobijo podatke,« je dejal in zahteval dodatna pojasnila.
Seveda ni res, da bi bil zrak v Ljubljani vsako leto boljši. Že leta 2009 je Bruselj sprožil postopek proti Sloveniji zaradi onesnaženja zraka s prašnimi delci. Od takrat pa je onesnaženje vedno slabše. Ljubljana pa se je po empirični oceni Evropske agencije za okolje uvrstila v najvišjo kategorijo z vidika tveganja umrljivosti zaradi onesnaženosti zraka. Evropska študija Aphekom je že v letih 2008–2011 ocenila za zdravstvena tveganja zaradi onesnaženja zraka za 25 mest v Evropi, med drugim za Ljubljano. Izdano je bilo tudi poročilo za Slovenijo, Local city report for Ljubljana, ki vsebuje ocenjena tveganja za zdravje.
Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci dokazano povzroča nastanek mnogih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Prašni delci lahko povzročijo bolezni dihal, srca in ožilja, lahko vplivajo tudi na bolezni živčevja in prebavil ter na nosečnost in razvoj otrok. Zrak, onesnažen d prašnimi delci, pa je celo rakotvoren. Kot posledica tega se soočamo s predčasno umrljivostjo, predvsem starejših ljudi. Ocena je, da v Ljubljani zaradi onesnaženega zraka predčasno umre okoli 200 ljudi na leto. V vsej Evropi pa je ta številka okoli 50.000. Povsem jasno je, da imamo tu velik zdravstveni problem.
Prav neverjetno pa je, da ob vsem tem župan Janković govori o tem, da načrtuje sežigalnico odpadkov na Barju. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako bo na zdravje Ljubljančanov v že tako onesnaženem ljubljanskem zraku vplivala nova sežigalnica odpadkov, ki bi jo lahko gradili na Ljubljanskem barju. Župan Janković odgovarja, da bodo o inverziji, o višini inverzije, govorili meteorologi, da pa naj bi dimnik presegal višino inverzije vsaj za 50 metrov. To naj bi zahtevalo okoli 300 metrov visok dimnik.
Človek si zelo težko predstavlja večjo neumnost in večjo ignoranco vseh dejstev, omenjenih tukaj. Vsi vemo, da ima ljubljanska kotlina svojo mikroklimo, katere karakteristika je, da ni prevetrena. Zrak se tu zadržuje, ne kroži, vetra običajno ni ali pa ni močan, kar je v nasprotju s primerom na Dunaju, kjer njihova zažigalnica smeti ne povzroča nobenih težav, klimatske razmere na Dunaju so popolnoma drugače od teh, ki jih imamo v Ljubljani. Jasno je, da 300 metrov visok dimnik seveda ne bo rešil vprašanja onesnaženja zraka v Ljubljani.
Prvi med argumenti zagovornikov sežigalnic je izvažanje odpadkov v tujino, ki postaja vse dražje. Slovenija na leto izvozi okoli 200 tisoč ton gorljivih odpadkov v Avstrijo, na Madžarsko, v Nemčijo in Italijo.
Sežiganje gorljivih odpadkov je resno vprašanje. Vsekakor bi se ob tej problematiki moralo postaviti vprašanje, zakaj gorljivih odpadkov ne sežigajo v termoelektrarni TEŠ 6. Kolikor vem, bi bilo to mogoče z minimalno preureditvijo kotlovnice v tem objektu, lahko bi jih uporabljali skupaj s premogom, ki ga kopljejo v premogovniku in ki ga sedaj postopno zapirajo.
Za konec pa: vsi vemo, da so glavni krivci za onesnažen zrak v Ljubljani avtomobili. Vsak dan pripelje zjutraj v Ljubljano in odpelje popoldne iz nje okoli 200.000 avtomobilov. A to je že druga tema. Omenil bi le, da v Ljubljani v nasprotju z večino drugih mest nimamo tramvaja. Nič ni bilo narejenega, da bi se to spremenilo, a tudi to je že druga zgodba.
