Piše: dr. Metod Berlec
Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike in republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v soboto preživel atentat. Med njegovim predvolilnim zborovanjem v ameriški zvezni državi Pensilvaniji ga je z razdalje 130 metrov (s strehe stavbe v neposredni bližini zborovanja) poskušal ubiti 20-letni strelec in ga pri tem zadel v uho.
Trump je imel neverjetno srečo v nesreči, saj je v trenutku, ko je napadalec streljal nanj, obrnil glavo v desno, zaradi česar ga je napadalčeva krogla le oplazila. V nasprotnem primeru bi bil mrtev. Atentator je ubil eno osebo in dve ranil. Takoj zatem ga je ubila Tajna služba Združenih držav Amerike (ang. The United States Secret Service). Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je napadalca identificiral kot 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa iz Pensilvanije. Šlo naj bi za osamljenega strelca, a postavlja se vprašanje, ali je bilo res tako, saj je napadalec brez težav prišel na streho zgradbe, se namestil v strelski (ostrostrelski) položaj in streljal na Trumpa. Vprašanje je tudi, ali ga je tajna služba res »spregledala« ali pa je bil morda povezan s kom iz tajne službe ali lokalne policije, kar mu je omogočilo, da je neovirano prišel na streho zgradbe in streljal na 45. predsednika Združenih držav Amerike. Ostrostrelec tajne službe ga imel že na merku, a mu vodja službe kar tri minute ni dal zelene luči za streljanje.
Čeprav imajo Združene države Amerike že dolgo tradicijo političnih atentatov na ameriške predsednike (štirje so zaradi posledic atentatov umrli; 1865 Abraham Lincoln, 1881 James A. Garfield, 1901 William McKinley in 1963 John F. Kennedy), je sobotni atentat na Trumpa logična posledica neverjetne demonizacije Trumpa, ki ga ameriški kvaziliberalni, progresivni in levičarski mediji, ki so blizu ameriškim demokratom, že leta brezsramno blatijo. Prikazujejo ga v povsem negativni luči. Resnica jih ne zanima, zaradi česar so si izmišljali celo zgodbe o domnevnem sodelovanju Trumpa z Rusi. Bil naj bi tudi Putinov trojanski konj. O tem v knjigi Nesvoboda tiska podrobno piše ameriški avtor, pravnik ter televizijski in radijski voditelj Mark R. Levin. Njegovo knjigo smo lani izdali pri založbi Nova Obzorja v slovenščini. Avtor v njej opozarja, da ameriške medije, ki so povezani z demokrati, objektivno in profesionalno novinarstvo pri tem ne zanima. Če so pred in med njegovim (prvim) predsedniškim mandatom o njem pisali in poročali, da je demagog, populist, rasist in diktator, ki bo svet potegnil v svetovno vojno, so je to v zadnjih letih spremenilo. Po novem je jasno, da ni nikakršen vojni hujskač, ampak človek s poslovno žilico, ki se je za mir v svetu pripravljen pogajati tudi z najvidnejšimi predstavniki »osi zla«. Celo s »hudičem«. A kljub temu ga predstavljajo kot »nevarnost za ameriško demokracijo«. Aktualni ameriški predsednik Joe Biden je pred časom celo dejal, da je treba Trumpa »ustaviti za vsako ceno«. Zato ne preseneča, če so proti njemu sprožili že dve zahtevi za odpoklic (v času njegovega predsedniškega mandata), ga z zlorabo ameriških organov pregona in sodstva štirikrat aretirali in proti njemu vložili kar 91 kazenskih ovadb. Sedaj so se ga, kot opozarjajo številni, poskušali znebiti še z atentatom, in to predvsem zato, ker ni predstavnik kontaminiranega političnega establišmenta, saj si želi »izsušiti politično močvirje v Washingtonu«. Ni »prebujenec« ali globalist, zato želi »Američane spet postaviti na prvo mesto«.
Donald Trump je preživel atentat. A »globoka država« bo naredila vse, da mu prepreči, da bi bil znova izvoljen za predsednika ZDA.
Pri tem se v zadnjih letih po vsem svetu kaže vzorec, ki razkriva pravo naravo tistih, ki imajo polna usta demokracije, pravne države in človekovih pravic, a ravnajo v popolnem nasprotju s tem. V številnih državah sveta smo priča neverjetnim (volilnim, pravnim in sodnim) zlorabam, ki si jih privoščijo levičarji samo za to, da pridejo na oblast ali se na oblasti obdržijo. O tem podrobno v svojih knjigah piše znani venezuelski politični disident in pisatelj Alejandro Peña Esclusa. V skladu z besedami, ki jih je leta 1994 izrekel zadnji šef partije in takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, da so za premagovanje sovražnika dovoljena vsa sredstva, ne samo tista, ki jih pozna demokracija, argumenti in protiargumenti torej, »ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze: to je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno tudi fizična«. O enem od takih primerov, o politično montiranem procesu proti prvaku SDS Janezu Janši, podrobno pišemo na naslednjih straneh revije, ki jo berete.
