Piše: Jože Biščak
Sicer sem enkrat že zapisal, a bom vseeno ponovil: Golobovi vladi je Slovenijo v samo štirih letih uspelo pahniti v finančni, gospodarski in socialni kolaps. Življenje v vzporednem svetu, kjer tudi matematika deluje drugače, kot smo se je učili v šoli, je pač naredilo svoje. Napačni izračuni in presoje, ki nimajo nikakršne zveze z realnostjo, so postali stalnica levičarske politike. Tipična primera sta zvišanje plač v javnem sektorju (to ni bila nobena plačna reforma) in Maljevčev sistem dolgotrajne oskrbe. Oboje je (in še bo) povzročilo milijardno finančno luknjo, tako da si je morala Slovenija sposoditi denar pri Kitajcih, kar je vedno veliko tveganje; občutila ga je vsaka država, ki se je odločila za to avanturistično potezo.
Čeprav nam progresivni mediji (teh je v Sloveniji več kot 90 odstotkov) dopovedujejo, da so finance stabilne in da nam Golobove poteze »zavida cel svet«, vprašanje, kako slabe so v resnici razmere na sončni strani Alp, ni zgolj retorično. Odgovor je: veliko slabše kot je videti iz vzporedne resničnosti. To ni slovenska posebnost. Nekoč cvetoča gospodarstva zahodnih demokracij so danes na robu propada, kar se že pozna tudi v Sloveniji, ki je ekonomsko odvisna od teh držav. Kaj se je zgodilo? Celoten spekter težav, stisk in stanje parmanentnih kriz so posledica zlonamerne in škodljive politike globalističnih elit.
Mogoče se bo kdo spomnil, bilo je pred meseci, ko se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen skupaj s komisarjem za energijo hvalila, da so dokončno prekinili dobavo plina iz Rusije. Kaj so v resnici storili ti zmagoslavni in smejoči se obrazi? To, da danes primanjkuje energentov, da ni nafte, da so bencinski servisi zaprti, da gredo cene pogonskih goriv v nebo, da ljudje zmrzujejo v svojih stanovanjih; in zdaj zahtevajo energetsko varčevanje. Kakopak, zdaj ni kriv Bruselj, ki je sprožil samouničenje, kriva sta Putin in Trump. Nevladniki, obilno financirani iz evropskega proračuna (sedem odstotkov sredstev jim gre), dodajajo, da je kriv imperialistični kapitalizem. Taka retorika je stalnica tudi v Sloveniji: vedno je kriva desnica (še posebno SDS in Janez Janša), ne glede na to, ali obvladuje izvršno oblast ali je v opoziciji. In če je nekaj delovalo, kar je uresničila desnica, so to porušili izključno zato, ker je to naredila desnica. Povedano drugače: namesto da bi izboljšali stvari, ki so delovale, so jih z boljševistično ihto demontirali in se spustili v eksperimente, ki se danes kažejo za nesmiselne in škodljive. Ampak Golob še danes, ko vabi politične stranke (z izjemo SDS) v svojo nadaljevalno levičarsko koalicijo, trmasto in kljubovalno vztraja, da »bodo nadaljevali delo«. Bog se nas usmili, če bo res do tega prišlo, kajti naraščajoči plameni pekla (ki jih razpihujejo marksistični ideologi) nemorale, laži, pohlepa in korupcije bodo dokončno uničili vse, kar je dobrega še ostalo.
V vzporednem svetu je drugače. Tam je Golob moralnež, zastavonoša boja proti korupciji, vrhunski menedžer, kot ga svet še ni imel, Slovenija je med najuspešnejšimi državami. Vezni člen med resničnim in vzporednim svetom, v katerem državljani živijo svobodno in dobro kot še nikoli prej, so prevladujoči mediji. Ni pravo vprašanje, kaj poročajo levici naklonjeni novinarji, pravo vprašanje je, zakaj običajni ljudje, ki vsak dan za vse plačujejo veliko več, uživajo tovrstne medijske pomije. Ne po vsej verjetnosti, zagotovo večina teh želi verjeti, da je res tisto, kar jim v možgane projicira medijski mainstream. Nekje globoko v sebi sicer vedo, da je realnost drugačna, toda ni lepšega kot lebdeti v oblakih na obljubah in verjeti, da boljšega sveta od tega, ki ga pod levičarji živijo, ni. Tovrstno propagando so levičarji izpilili do konca, to smo doživeli tisti, ki smo živeli v socialistični Jugoslaviji. Gre za vznemirljiv občutek, a cena za ohranjanje takih fantazij, ki ne bodo večno trajale, bo visoka.
