Piše: Luka Simonič
V zadnjih letih sem vedno bolj zaznaval, da smo priča spopadu, ki presega običajno politično in gospodarsko rivalstvo – gre za kulturno vojno, ki se odvija na vseh ravneh družbe. Kot nekdo, ki spada v mlajšo generacijo, se zavedam, kako pomembno je, da si prav zdaj postavimo temelje za prihodnost, ki ne bo obremenjena z ideološkimi ekstremi in nestabilnostjo. Težava v tej kulturni vojni ni le v različnih prepričanjih, ampak v tem, katere vrednote bomo kot družba ohranili in kje bomo postavili meje spreminjanju teh vrednot.
Opazil sem, da mnogi mladi danes zavračajo ideologije, kot sta kulturni marksizem in ideologija LGBTQ+, ker prepoznavajo, da te ideje pogosto ne zagotavljajo stabilnosti, temveč ustvarjajo le delitve in napetosti. Kot mladi ljudje želimo biti tisti, ki ustvarjajo prihodnost, a hkrati se zavedamo, da potrebujemo trden temelj, na katerem bomo gradili. In ta temelj so prav tradicionalne vrednote, ki so skozi zgodovino zagotavljale občutek skupnosti, varnosti in odgovornosti.
Vse pogosteje se srečujem z mladimi, ki prepoznavajo, da so te vrednote tiste, ki ponujajo smisel v svetu, ki je preplavljen s hitrimi spremembami in z nenehnim iskanjem instantnih rešitev. Verjamemo v pomembnost družine, spoštovanja, odgovornosti do skupnosti, pa tudi v ohranjanje kulture in tradicije, ki sta nas oblikovali. To niso samo vrednote preteklosti, ampak tudi tiste, ki bodo odločale o naši prihodnosti.
Vendar pa se zavedam, da samo verovanje v te vrednote ni dovolj. Potrebujemo konkretne ukrepe, ki bodo mladim omogočili, da si ustvarimo življenje, v katerem bodo te vrednote dejansko zaživele. Kot nekdo, ki danes šele začenja svojo pot v odrasli dobi, se pogosto sprašujem, kako bomo mladi lahko ohranili družinske vrednote in si ustvarili stabilno prihodnost, če so možnosti za mlade družine danes vse bolj omejene. Visoki stroški življenjskih potrebščin, nepredvidljivost na trgu nepremičnin in pomanjkanje dostopnih storitev za otroke so samo nekateri izmed izzivov, s katerimi se soočamo.
Zato je nujno, da ukrepamo, če želimo ohraniti prihodnost, v kateri bodo mlade družine lahko uspevale. Ne moremo si privoščiti, da bi mladi zaradi finančnih težav odložili oblikovanje družin ali pa se odločili za življenje, ki ne temelji na skupnosti, ampak na individualizmu in posamičnih interesih. Brez mladih, ki bodo lahko gradili družine, se bomo znašli v veliki težavi. Brez te osnove bo naša družba postajala vedno bolj nestabilna, saj bodo manjkali temelji, ki so nujni za njeno rast.
Te politike pa ne bodo prišle same od sebe. Zato si je treba prizadevati, sodelovati v političnih procesih in tudi vse spodbuditi, da se aktivno vključijo v politično življenje in zahtevajo spremembe.
Zavedam se, da ni dovolj, da samo razpravljamo o vrednotah – moramo začeti tudi ukrepati. Če želimo ohraniti tradicionalne vrednote, potrebujemo konkretne politične in gospodarske ukrepe, ki bodo mladim omogočili, da si ustvarijo življenje v skladu z njimi. Mlade družine morajo imeti dostop do cenovno dostopnih stanovanj in možnost najemanja kreditov, ne pa da z rojstvom otroka postanejo ne kreditno sposobni. To ni le vprašanje prepričanj, temveč konkretnih dejanj, ki bodo mlade spodbujala k ustvarjanju stabilnih in zdravih družin.
Poleg tega mislim, da moramo kot mladi prevzeti odgovornost za to kulturno vojno, v katero smo že vključeni. Smo tisti, ki bomo morali ustvarjati razmere za prihodnost, v kateri bo tradicionalne vrednote živela tudi prihodnja generacija. To je naša naloga – ne samo ohraniti te vrednote, ampak jih tudi živeti, se boriti zanje in zagotoviti, da bodo tudi prihodnji rodovi imeli možnost graditi družine v stabilnem okolju.
Zato ni vprašanje, ali bomo izgubili to kulturno vojno, ampak kako bomo iz nje izšli kot zmagovalci. In prepričan sem, da nam bo z graditvijo boljše prihodnosti, v kateri bodo mladi lahko uživali stabilnost, dostopnost in podporo, uspelo ohraniti te vrednote in jih prenesti v svet, ki jih bo potreboval še naprej.
