Avtor: Gašper Blažič
Ste opazili, da je predsednik DeSUS, sicer druge najmanjše parlamentarne stranke, popularen kot še nikdar doslej? Potem ko se je v velikem slogu vrnil na vrh DeSUSa (»vmesna predsednica« Aleksandra Pivec je, bodimo iskreni, politično mrtva), so ga botri nominirali kot možnega prihodnjega premierja.
A zdi se, da je Erjavec bolj v vlogi nekakšnega predtekmovalca, ki na tekmi alpskega smučanja opravi poskusno vožnjo pred uradnim začetkom tekmovanja. Na to nas navsezadnje lahko spomni dejstvo, da so leta 1992 vlado tedaj že razpadle koalicije Demos s konstruktivno nezaupnico zrušili šele v tretjem poskusu. Ob prvem poskusu je bil za mandatarja nominiran Marko Voljč, zaradi katerega je Vitomir Gros v parlament prinesel banane. Zgodba se je končala tako, da je Voljč postal predsednik uprave (Nove) Ljubljanske banke, v politiko pa se ni več vrnil. V drugo je bil izzivalec Igor Bavčar, ki je bil za premierja predlagan sicer že poleti 1991 na interni razpravi o kadrovski prerazporeditvi v Demosu. A tudi Bavčar je bil očitno zgolj v vlogi »predtekmovalca«. Šele v tretje, ko je na sceno stopil tedaj že »brezposelni« Janez Drnovšek, je konstruktivna nezaupnica uspela in koalicijske karte so se mešale na novo.
Leta 2013 pa so bile razmere vendarle nekoliko drugačne. Takrat je izzivalka Alenka Bratušek, ki je bila uradno še začasna predsednica Pozitivne Slovenije (od katere se je nato ločila, ker se je na predsedniško mesto v velikem slogu vrnil Zoran Janković), dobila dovolj glasov že v prvem krogu, saj sta pri tem opravku sodelovala tudi dva dotedanja koalicijska partnerja iz druge Janševe vlade. Poleg Državljanske liste je bil to DeSUS, ki ga je vodil – Karl Erjavec. Takrat je bilo slišati opazke, da se je sodelovanje med Janezom Janšo in Karlom Erjavcem končalo za vedno, kar je bila povsem realna ugotovitev. Kajti lani, ko je na oblast prišla sedanja koalicija, je DeSUS vodila še Aleksandra Pivec. Z vrnitvijo Erjavca na predsedniško funkcijo pa se je tudi pot DeSUS-a v sedanji koaliciji končala z izstopom. Kar se je zgodilo tako rekoč hkrati z napovedjo, da bo opozicijska koalicija vse bolj napetega »ustavnega loka« sedanjo vladno koalicijo skušala spodbijati s Karlom Erjavcem kot kandidatom za mandatarja.
Seveda pa so celo politični analitiki iz tranzicijske levice hitro opazili, da je takšen poskus najmanj skrajno neresen že zaradi dejstva, da Erjavec nima praktično nobene legitimnosti, saj ni niti poslanec v državnem zboru. Če k temu prištejemo še burlesko, ki se je dogajala prejšnji teden, ko je Erjavec na strankarski klavzuri več ur »peglal« poslance za podpis (in še takrat ni uspel pregovoriti prav vseh), potem je jasno, da je za botre iz ozadja Erjavec zgolj uporaben idiot z omejenim rokom trajanja. A ko je postalo jasno, da je Erjavčev fiasko vseeno prevelik, so v državnem zboru uprizorili novo »kul« komedijo: zaradi okužbe nekaterih poslancev s covid19 bi glasovanje o konstruktivni nezaupnici preložili, ker v tem času ne bi mogli glasovati vsi poslanci. Seveda je takoj jasno, da gre za ustvarjanje dimne zavese, saj bi s tem botri konstruktivne nezaupnice pridobili nekaj časa, da bi disciplinirali neubogljivega Branka Simonoviča in morda uspešno stisnili ob zid katerega od poslancev SMC. Vendar imajo botri nezaupnice velik problem: spomin na znane prestope, kot je bil denimo tisti od Cirila Pucka, je še vedno preveč svež, da bi lahko javnost kar tako požrla morebitne nove poslanske prestope.
Ob vsem tem pa je seveda jasno, da je sedaj tudi Erjavec tisti, ki je (poleg Šarca, seveda) vrgel puško v koruzo, dogajanje v zvezi z njim pa nenadoma ni več tema številka ena v mainstream medijih. Erjavec, ki je zaradi covid19 bojda »začasno« umaknil soglasje, si je s tem kupil nekaj časa, saj bi ga fiasko pri glasovanju odnesel tudi z vrha stranke. Ni pa povsem nemogoč scenarij, da glasovanja o konstruktivni nezaupnici na koncu sploh ne bo in da se bo Erjavec nenadoma znašel v politični praznini, iz katere ne bo drugega izhoda kot ta, da bo moral »žicati« Janšo za podporo pri iskanju kakšne dobro plačane službe v Bruslju – v zameno za podporo poslancev DeSUS, na kar je sicer danes namignil Požareport. Skratka, projekt KUL je dobesedno postal »kul« – politično truplo se namreč že ohlaja…
