Piše: Tim Rauter
Svetovna pandemija novega korona virusa je prisotna na prav vseh delih sveta že več kot eno leto. Vse to vpliva na šolski sistem, ki se spreminja in se še bo nekaj časa prav zaradi te krize. Ta ukrep pa ni ostal brez kritik – namreč, MS mediji promovirajo domnevno izjemno nezadovoljne učence in zelo nevarno agendo uporništva, saj jim ta vlada seveda ni po godu. Ob vsem tem se poraja vprašanje, Kako zadovoljni so res učenci? Bilo bi pa zanimivo vedeti, če bi mediji in voditelji današnje opozicije namerno širili napačne informacije, ko bi bila na oblasti (njihova) leva opcija?
Prvič po osamosvojitvi smo lani trinajstega marca zaprli šole, zaradi nevarnega eksponentno naraščajočega števila okužb s Covid-19. Popolnoma enako so ravnale države po svetu, ki so s tem hotele zajeziti hitro širjenje nevarnega virusa. Šole so večinoma ostale zaprte do konca šolskega leta, razen za maturante in nekatere osnovnošolce, ki so se predčasno vrnili v šole. Za ostale je pa bilo smiselno, da ostanejo doma, saj je bil konec šolskega leta za vogalom po koncu epidemije.
Naslednje šolsko leto smo po slabih dveh mesecih spet pristali za računalniki, potem ko je število okužb naraščalo, kar so nekatere opozicijske stranke izkoriščale prihajajočo se krizo za zbiranje političnih točk. Spomnimo, stranka SD je pozivala vlado in stroko celo k odpravi ukrepa nošenja mask v višjih osnovnošolskih razredih in srednji šoli. Sledili so štirje meseci učenja na daljavo, za katere lahko osebno rečem, da so minil s svetlobno hitrostjo. Trenutno še vedno poteka učenje po modelu C, po katerem velja, da se razred en teden uči v šoli, drugi pa na daljavo. Ker sem dijak 4. letnika, sem iz tega izključen.
V februarju so nekateri srednješolci protestirali proti učenju na daljavo, s tem da se niso udeležili videokonferenc ali pa so celo protestirali v živo. Veliko pozornosti je dobil protest v Mariboru, kjer smo lahko videli transparente in slogane stranke SD, eno od teh je: »DovolJJ nam je!«. Ob tem se vsak razumni človek vpraša, če so bili ti »spontani protesti« politično motivirani, saj je predstavnik protestov bil Lars Podkrajšek, dijak ki se je aktivno udeleževal petkovih »kolesarjenj« okoli slovenskega parlamenta. Je tudi viden član Mladinske aktivistične organizacije, s kratico MAO, ki zelo spominja na kitajskega komunističnega diktatorja Maa (Mao) Cetunga. Ta je bil med državljansko vojno in po njej odgovoren za 77 milijonov smrtnih žrtev.
Največji argument protestnikov je bil nezadovoljstvo nad učenjem na daljavo. Sami so opevali, citat: »Komaj čakamo, da se vrnemo v šolo!«, kar zelo težko verjamem, saj se moja brata, sorodniki, prijatelji ter tudi jaz osebno nikoli nismo in ne bomo neizmerno veselili obiskovati šole, vsaj večina. Da, pogrešal sem sošolce in tudi učitelje, vendar si nikoli nisem izredno želel nazaj zaradi pouka. Tak problem bi postal realen, če bi ostali doma še prihodnja številna leta. Tudi izobrazba je do neke mere stagnirala, vendar je potrebno pretehtati človeška življenja in nekaj mesecev šole na daljavo.
Še bolj ironično je, da so tisti, ki so pozivali k odprtju šol, danes največji kritiki ukrepov, ki sploh dopuščajo odprtje le-teh. Ko so stroka in Minister za zdravje, Janez Poklukar predlagali samotestiranje učencev, tako kot po večini evropskih držav ter se je dokazala kot odlična preventiva, vsul plaz kritik na trenutno vlado z mediji na čelu. Pri tem naši sosedi, Avstrijci nimajo nobenih težav pri izvijanju samotestiranja za novi korona virus, saj tamkajšnja opozicija gleda za dobro svojih državljanov in ne nabira poceni političnih točk.
Učenje na daljavo bo morda potekalo po svetu še nekaj časa, medtem pa, ko se bodo vaši otroci v šolah samotestirali, ne pozabite, da to počenjajo zaradi svojega in vašega zdravja in zato, da se lahko šolajo v šolah. Medtem ko vas bodo ljudje drugačnega mišljenja o koronavirusu skušali prepričati o nasprotnem, se spomnite, da je zdravje tisto, kar je najbolj pomembno, vse ostalo pa so manipulacije in te ima leva opozicija še veliko v rokavu.
Tim Rauter je mladi publicist iz Kamnika.
Vir: e-maribor.si
