Piše: Dr. Metod Berlec
Predsedniku gibanja Glas za otroke in družine Alešu Primcu je skupaj s strankami SDS, NSi, SLS ter ob podpori RKC in vernikov uspelo zbrati več kot 46.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Gre za jasno sporočilo zaskrbljenih državljanov, da si želijo razprave o temeljnih etičnih vprašanjih, ne pa zakona, ki odpira vrata zlorabam in kršitvamme ustavnega načela nedotakljivosti življenja. Ob tem bi bilo smiselno, če bi referendum potekal skupaj z državnozborskimi volitvami – kar bi pomenilo dvojno odločanje o prihodnosti Slovenije. A to je le malo verjetno, saj vladajoči levi koaliciji to politično ne ustreza.
Medtem smo priča dogodkom, ki kažejo, da se državnozborske volitve nezadržno bližajo. V prvi vrsti z nadvse sporno hišno preiskavo pri nekdanjem ministru za notranje zadeve in podpredsedniku SDS Alešu Hojsu. Z očitki, ki ne pijejo vode, in z zasegom Hojsovega telefona. Hkrati je predsednik vlade Robert Golob prejel že drugi osnutek sklepa Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki potrjuje kršitev integritete v zadevi Bobnar – »janšisti« zaradi njegovih pritiskov na nekdanjo ministrico za notranje zadeve in policijo. Poleg tega je KPK izdala osnutek ugotovitev v zadevi Karigador. V tem primeru je Golob izpostavljen sumu nasprotja interesov, saj je z zasebnimi dopusti pri poslovnežu Tomažu Subotiču kompromitiral neodvisnost odločanja svoje vlade. Že prejšnji teden pa je postalo znano, da je Specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo v zadevi Bobnar. Če bo preiskovalni sodnik zahtevo sprejel, bo Golob postal obdolženec – kar pomeni začetek kazenskega postopka. Da bo mera polna, je izredni inšpekcijski nadzor v službi za varovanje predsednika vlade odkril več kršitev delovnopravne zakonodaje. Inšpektorica je zaradi tega oglobila generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl. Plače Golobovih varnostnikov, nekateri so sumljivega slovesa, so namreč poletele v nebo, kar dodatno kaže njegovo razsipno upravljanje javnih sredstev.
Vse to kaže, da se Golobu odpovedujejo tudi postkomunistična omrežja iz ozadja, ki jih že desetletja obvladuje zadnji šef partije Milan Kučan. Golob očitno ni več glavni adut tranzicijske levice. Vse več indicev kaže, da se bo pozornost preusmerila k »novemu obrazu« Vladimirju Prebiliču. Slednji 18. oktobra ustanavlja novo politično stranko. Medijski prostor, ki je bil doslej rezerviran za Goloba, se bo tako odprl Prebiliču kot »novemu obrazu«, ki naj bi prevzel levosredinske glasove in ohranil kontinuiteto globoke države. Tako se bo skušala tranzicijska levica s pomočjo »novega obraza« še naprej obdržati na oblasti. In to za vsako ceno, kar kaže preiskava pri Hojsu. Pri tem se možnosti za predčasne volitve povečujejo …
