Piše: dr. Metod Berlec
Sobotni maratonski kongres Socialnih demokratov (beri nekdanjih komunistov) v unionski dvorani v Ljubljani je bil eden tistih političnih kongresov, ko se do konca ne ve, kdo bo zmagovalec. Podobno je bilo v tej stranki pred dvanajstimi leti, to je leta 2012, ko je v Kočevju dolgoletnega predsednika stranke Boruta Pahorja po nepredvidljivi tekmi premagal Igor Lukšič z desetimi glasovi prednosti. Tokrat je bilo podobno tesno, s tem da je končni zmagovalec Matjaž Han politično modro odigral volilno »šahovsko partijo«. Do sredine marca so namreč soglasje k predsedniški kandidaturi oddali ajdovski župan Tadej Beočanin, vodja poslanske skupine SD Jani Prednik in evropski poslanec iz vrst te stranke Milan Brglez. Han pa je v izjavah za medije zatrjeval, da ga mesto predsednika stranke SD ne zanima.
Sledil je preobrat. Medtem ko so trije uradni kandidati za predsednika stranke hodili po Sloveniji in predstavljali svoj program ter se zaklinjali, da v morebitno vlado s SDS in Janezom Janšo ne gredo, je Han molčal. S tem se je izognil agitpropovskim medijskim napadom, ki bi jih bil deležen s strani dominantnih levičarskih medijev (zaradi svoje pragmatičnosti in zmernosti), če bi že vse od začetka nastopal kot uradni predsedniški kandidat. Taktično modro je šele sredi prejšnjega tedna začel dopuščati možnost, da na samem kongresu s pomočjo zadostnega števila delegatov vloži kandidaturo za mesto predsednika stranke. K temu naj bi ga bilo vztrajno »nagovarjalo članstvo«. Slednje se je tudi zgodilo. Hana je v prvem krogu podprlo 115 delegatov, Brgleza 104, Prednika 96 in Beočanina 69 delegatov. V drugem krogu je Hana podprlo 182 delegatov, Brgleza deset manj, 172.
Na vlado in njenega predsednika Roberta Goloba ima velik vpliv razvpiti ljubljanski župan Zoran Janković.
Odzivi na Hanovo zmago so bili pomenljivi. Dozdajšnja predsednica SD Tanja Fajon je ob razglasitvi rezultatov radostno reagirala, saj ima s Hanovo zmago še naprej zagotovljeno tako ljubo funkcijo ministrice za zunanje zadeve. V primeru Brglezove zmage bi bilo to pod vprašajem. Hkrati je slednji prišlek v to stranko. Pred leti je bil vidni član Cerarjeve SMC. S pomočjo Mira Cerarja je postal celo predsednik parlamenta, a mu je nato zaradi svojih radikalnih levičarskih stališč nehvaležno obrnil hrbet. Pričakovalo se je, da bo prestopil v Levico, a je stopil v SD, na listi katere je postal evropski poslanec. Sedaj je bil kandidat vplivnih botrov iz ozadja. Tudi zadnjega šefa CK ZKS Milana Kučana, človeka, ki je vodil ideološko predhodnico SD. Slednjemu manjka pokojni Janez Kocijančič – Kocka, s pomočjo katerega je operativno urejal številne stvari v zakulisju, tudi v SD. S Hanovo zmago pa se od SD poslavljajo nekateri njeni radikalci. Nekdanji generalni tajnik SD Uroš Jauševec je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da iz stranke odhaja, »ker so jo dokončno prevzeli primitivizem, ‘kšeftarstvo’, popolna nesposobnost in nenačelnost«. Očitno je torej, da je stranka močno razdeljena na dve striji; prva je bolj pragmatična, zmerna, druga je bolj levičarsko radikalna. Je pa seveda tudi Han po zmagi na kongresu miril strasti v stranki, ko je zatrjeval, da njegova zmaga ne pomeni sprememb v vladi in koaliciji in da vidi prihodnost SD samo v levosredinskih koalicijah. Verjetno tudi zato, ker ga je pred kongresom javno preko Dela podprl Aleksander Čeferin, ki ima dobre odnose z Golobom, s Tomažem Veselom, z Martinom Odlazkom in drugimi tajkuni, ki imajo v lasti večino slovenskih medijev.
Sobotno dogajanje na kongresu SD tako samo potrjuje to, da politična moč zadnjega šefa partije Milana Kučana slabi. Ne samo v tej stranki, ampak tudi širše politično. Veliko večji vpliv na zdajšnjo vlado in njenega predsednika ima recimo razvpiti ljubljanski župan Zoran Janković. To izhaja še iz časov, ko je bil Janković predsednik Pozitivne Slovenije, Golob pa njen podpredsednik. Da je tako, potrjujejo številni dogodki. Samo spomnimo se, kako se je moral januarja lani takratni minister za zdravje in podpredsednik vlade Danijel Bešič Loredan na tiskovni konferenci v navzočnosti Goloba in Jankovića slednjemu javno opravičevati, ker ga je obtožil, da namerava odprodati nekatere ljubljanske zdravstvene domove. Nedavno je Janković prvi napovedal, da se bo po novem gradila sodna palača za Bežigradom in nekaj dni kasneje je vlada to uradno potrdila. Prejšnji teden se je Golob skupaj z ministrom za naravne vire Jožetom Novakom ob Jankoviću uslužno mudil v ljubljanskih Sneberjah in obljubljal trajno zaščito pred poplavami. Hkrati so posnetki, ki jih je dobila parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri graditvi spornega kanala C0, razkrili, da se razvpiti ljubljanski šerif poslužuje nekaterih praks, ki spominjajo na tiste iz kultnega ameriškega filma The Godfather (Boter) … Slovenski organi pregona žal to mirno dopuščajo. Do kdaj še?
