Piše: Lea Kalc Furlanič
Kot je na družbenem omrežju X opozoril minister za izobraževanje dr. Borut Rončević, je »napoved celovite in nujno potrebne šolske reforme očitno močno pretresla pedagoški establišment«.
Nekdanji šolski minister Slavko Gaber naj bi celo klical zaposlene na ministrstvu, ki sodelujejo pri pripravi nove reforme, in zahteval, da za vsako ceno ustavijo program reformiranja (»to norijo od reforme« – naj bi se izrazil) ter jim grozil, da bodo sicer konec mandata ob službo. To seveda bolj kot na njegovo skrb o strokovni ustreznosti Rončevićeve reforme kaže na stisko globoke države, da bo izgubila vpliv na usmerjanje sistema oz. politične vajeti v slovenskem izobraževalnem sistemu. Sicer bi Gaber sprožil javno razpravo in le tako utemeljeval svoje pomisleke.
Namesto da bi se prijemali za glavo ob rezultatih zadnje mednarodne raziskave za Slovenijo, ki znova (!) kažejo zniževanje dosežkov na vseh treh področjih merjenja – bralne, matematične in naravoslovne pismenosti oz. na občutno večji padec od povprečja OECD, jih skrbi izguba vpliva. Pa ravno Gabra so našli, da jim opravlja umazan posel. Taistega človeka, ki naj bi do stolčka ministra v prvi Drnovškovi vladi prišel s politično kuhinjo nekdanje LDS, čeprav naj bi šolski resor takrat pripadal SLS. In ministra, ki je uvedel devetletko, največjo strokovno polomijo slovenske osnovne šole. Na to naj se spomnijo starši, ki so morali leto prezgodaj pošiljati svoje, tudi še ne šestletne otroke iz brezskrbnega in toplega domačega in vrtčevskega okolja v toge šolske klopi k slabo pripravljenim učiteljem, programom itd. itd.
Najbrž se vsi strinjamo, da šola, fakulteta, raziskovalna ustanova niso prostor za vplivneže, politično indoktrinacijo mladih, krojenje državne politike do priseljencev itd. itd. So le prostor znanja!
