Piše: Jože Biščak
Deborah Nucatola je mirno srkala rdeče vino, ko je o organih dojenčkov za prodajo razpravljala kot mesar na lokalni tržnici: »Zelo dobri smo v tem, da znamo dobiti srce, pljuča, jetra, ker se tega zavedamo. Zato pač ne zdrobim tistega dela, ampak zdrobim del zgoraj, zdrobim del spodaj, potem pa vidim, ali lahko dobim ven vse skupaj nepoškodovano.« In da zaklane dele telesa prodajajo za 30 do 100 ameriških dolarjev na kos.
Višjo direktorico medicinskih raziskav pri Planned Parenthood (PPFA) sta pred leti pod krinko posnela predstavnika organizacije CMP (Center za zdravstveni napredek), 27-letni David Daleiden in 61-letna Sandra Meritt, ki sta se izdajala za predstavnika novoustanovljenega biotehnološkega podjetja BioMax. Njuno raziskovanje spornega in ilegalnega početja največjega ponudnika splavov v ZDA je trajalo tri leta, pridobila sta na tisoče ur pričevanj. Kasneje so se Daleiden, Meritt in CMP soočili s tožbami zaradi nezakonitega snemanja, lažnega predstavljanja in vdora v zasebnost, a vsebine posnetkov, ki so spominjali na ordinacijo Josepha Mengeleja, ki je svoje početje (prav tako) upravičeval v imenu raziskav, niso nikoli zanikali.
PPFA vsak dan na 600 klinikah pokonča okoli tisoč nemočnih in nedolžnih človeških življenj, letni prihodki tega početja znašajo 1,6 milijarde dolarjev (od tega je približno pol milijarde davkoplačevalskega denarja), čisti dobiček domnevno plemenitega križarskega pohoda proti neželenim otrokom je tolikšen, da lahko financirajo progresivne organizacije po vsem svetu. Ena od teh je tudi slovenski Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Članice inštituta so se kar same pohvalile, da sodelujejo s tem popolnim in visoko profitabilnim ubijalskim strojem (ob Guerilla Fundation, ki po svetu financira feministična in anarhistična gibanja). Zato ima vsako njihovo početje krvavo sled. Naj feministke s sedežem v Tacnu same poskušajo skočiti v kislino, kamor »zdravniki« potopijo še živo, a »poškodovano« (in zato za PPFA neuporabno) človeško bitjece, ki ima že vse organe in čuti neznosno bolečino, ko kemikalija razžira telo.
Ni vprašljiva samo etična spornost. Povsem upravičeno se postavlja vprašanje, ali ne gre morebiti tudi za nezakonito financiranje levičarske volilne kampanje iz tujine: vsi –od Gibanja Svoboda Roberta Goloba do opozicijskega levega četverčka – so deležni podpore in pomoči aktivistk te nevladne organizacije. Kovačeva se je s svojim inštitutom in z napovedjo izničenja zakonov, ki jih je sprejela Janševa vlada, aktivno vključila v predvolilno tekmo. Celo več. Odkrito podpira ideološko levo politično opcijo in agitira proti desnici. Sploh se jim ni treba več skrivati, vsem na očeh kršijo zakonodajo o volilni kampanji. Zdaj le manipulirajo z jezikom, da bi se distancirale od tistega, kar je vsakomur vidno, in s pomočjo aktivističnih medijev sterilizirale postopek inšpektorata, ki jih sprašuje o njihovi predvolilni kampanji.
Ko gverilske aktivistke zaigrano nedolžnih obrazov stopijo pred kamere, pravijo, da so žrtve vlade. Ampak kaj, za božjo voljo, v resnici predstavlja Inštitut 8. marec, da mu daje medijski mainstream božansko moč, ki bo na novo opredelila Slovenijo? Jasno je, da resnica nima veliko opraviti s temi feministkami; so samo pridobljena ulična moč vreščečih, a nevarnih klovnes, ki sovražijo vse, kar je tradicionalno, in bi rade poganjale državo na visokih obratih postmodernistične teorije relativne resnice. Zato tudi zaletavanje v desnosredinsko vlado, ki želi po desetletju levega brezumnega vladanja utiriti domovino v neko normalnost. Pri tem ne izbirajo sredstev, kršijo vsa pravila igre in pustijo, da jih financira PPFA, ki kuje dobičke zelo sporno s prodajo organov dojenčkov.
One niso Osmi marec. One so skupaj z levico slovenska različica Osmega potnika, sofisticirane oblike lovilk duš, pralk zdravega razuma in ubijalskih plenilk normalnosti. Pokazale so, da je zlo, ki človeka drži za vrat, lahko uspešno. Toda mi jim pokažimo, kako zmagujejo sile dobrega; tako, da na volitvah »osmega potnika« pošljemo v najtemnejši kot časa in prostora. Verjemite, življenje bo lepše, v nasprotnem primeru se Sloveniji ne obeta nič dobrega.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik konservativno usmerjene revije Demokracija, predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor knjig Zgodbe iz Kavarne Hayek, Zapisi konservativnega liberalca in Potovati z Orwellom.
