Piše: Andrej Čufer, univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, MBA
Spet je nekatere medije upravičeno razburila odločba ministrstva za okolje in prostor, da ni potrebna okolijska presoja za graditev kanala C0. Ministrstvo se tako že tretjič obrača po politiki in odloča skrajno nestrokovno ter povzroča vedno večjo škodo in zamudo.
Če je nekoč nekdo začrtal po najkrajši poti, kam naj tečejo fekalne vode v takrat še skupni enoti, to danes z današnjim vedenjem ni več dovolj dobro ne glede na vse pritiske in dobre namene.
Tu ne gre za politično odločitev, ne gre niti več za strokovno, ker vidimo, da sodelujejo tudi strokovnjaki, ki so pripravljeni zatajiti svojo stroko in ugoditi veljakom.
Tu gre za etiko in civilizacijsko vprašanje, ali smo znova pripravljeni mešati fekalije v naš edini vir pitne vode, kot so to počeli ob zatonu Emone, ko so zaradi potresa in upadov opustili akvadukt in izkopali vodnjake pod kloake, kar je lepo vidno pri stopnišču Jankovićeve garažne hiše pred Slovensko filharmonijo. Ljubljana je šele nekje pod Avstro-Ogrsko z razvojem tehnologije litoželeznih cevi uredila vodovod in zmanjšala smrtnost zaradi fekalij v vodi.
To se lepo vidi tudi v statistikah naraščanja prebivalstva.
Kineta je posledica neposrečenega piara, ki propagira večjo zaščito in dejansko varuje cev v času zasipanja ter drastično slabša varnostne karakteristike cevovoda.
Nestrokovnjaki ministrstva za okolje in prostor niso upoštevali varnostnih dejavnikov, ki jih spremeni kineta.
Požarna varnost KC0: Ker leži cev v kineti, obstaja možnost kopičenja metana v cevi in zunaj nje, o čemer največ veso rudarji. Tako je dvojna nevarnost eksplozije v cevi in zunaj nje ter tudi dvojni dovod zraka pri gorenju.
Potresna varnost: Proizvajalec pogojuje garancijo s pravilno vgradnjo in dopušča tudi vgradnjo na dva fiksna betonska temelja, ne pa premična podstavka. S pogojem, da cev drži dokaj močna oprtnica, ojačena na pregibu in vertikalno privita v podstavek. Cevi C0 so pa pritrjene s tankim trakom v steno kinete pod 45 stopinjami, in še to zelo ohlapno, tako da bo velika težava ob potresu, ko bodo prosto stoječi podstavki zaplesali in lahko pride do izmikov ali prelomov cevi. Sicer potresna prelomnica trikrat prečka traso kinete, tako da bodo premiki lahko večji in bo zagotovo prišlo do poškodbe cevi in velikega izlitja fekalij v vodonosnik. Pri tem ne pozabimo povedati, da je projektant upošteval nemške potresne standarde, ki so medtem že zastareli, poleg tega ima Nemčija bistveno blažje možnosti glede potresov kot Ljubljana, ki leži na potresnem območju.
Vzgonska varnost: Teža poliestrske cevi premera 120 cm na meter je 133 kg do 261 kg, odvisno od debeline stene, ker se cevi uporabljajo tudi kot tlačne vode. Uporabili so 6 m dolge cevi s težo nekje 798 kg, ki imajo prazne vzgon približno 1,1m3/m oziroma 6,6 t po eni 6 m dolgi cevi. To je vzgon, ki lahko deluje po zalitju kinete ob poplavah. Spodnji elementi kinete so vsaka dva metra premazani z bitumensko emulzijo in zatesnjeni z bitumensko lepenko, kar ni trajna rešitev in vnaša v vodonosnik tudi snovi, ki so problematične za kakovost vode, pokrov kinete pa je samo poveznjen na spodnji del in so ga uvedli šele kasneje. Prvotni načrti so predvidevali, da bi bil spodnji del kinete zasut in samo prekrit s plastično folijo kot neke vrste izvedba kabriolet, pokrita s plastično folijo. Že to dejstvo priča o zelo neskušenih projektantih, ki ne poznajo življenjske dobe materialov in snovi, ki ne smejo zaiti v vodni vir.
Strateška varnost: Strateška varnost je morda najpomembnejša in bi se je kot zadnje varovalke, ko odpovejo vsa ministrstva in organi pregona, morala zavedati predsednica ali predsednik, ki je po ustavi vojaški poveljnik in dolžan zavarovati naravne vire in življenje prebivalcev.
Potres in izpust resno ogrozita prebivalstvo v Ljubljani, tu pa so še lahko teroristični in vojaški napadi. Ena granata ali mina lahko poškoduje kanal C0, kar ni nobena težava, če pa je na vodonosnem območju, pomeni izliv več tisoč kubikov fekalij direktno v vodonosnik in hude okužbe v času, ko niti ni zagotovljen dostop do zdravil.
Projekt prek vodonosnika je treba ustaviti in poiskati alternativne rešitve.
Če se zgodi izpust v vodonosnik, kot se je Emoncem, bo to veliko nazadovanje za Ljubljano.
Pri vodi ni heca, ampak velja najvišje previdnostno pravilo.
Če ni alternativnih virov, se ne moremo igrati z edinim virom pitne vode.
