Piše: Gašper Blažič
Drage bralke in bralci, ali verjamete, da bodo slovenska sodišča obsodila razvpitega Dušana Josipa Smodeja, razvpitega akterja afere Fotopub, ki je krepko zatresla l(L)evico?
Če mene vprašate, tega filma ne boste videli. Od razkritja škandala je minilo že polčetrto leto, medtem pa glavni akter niti obtožnice še ni dobil v roke. In dokler bo tako, velja za nedotakljivega, in zelo verjetno se bo zgodilo, da bo pregon zastaral, še preden bo slovenski Epstein lahko sedel na zatožno klop. Tako kot tudi afera Baričevič dejansko ni dobila nobenega sodnega epiloga, saj so videoposnetki z ulice, v katere naj bi se ujel lastnik prestižnega avtomobila, ki je odpeljal s kraja dogajanja, skrivnostno izginili. Podobno se je zgodilo v primeru umora dr. Janka Jamnika. In Inštitut 8. marec, kaj pravi? Čri-čri-čri.
Prav ta bizarna nedosegljivost Smodeja slovenskim organom pregona dejansko kaže tudi na razkroj vladavine prava pri nas. Seveda pod taktirko Golobove vlade in koalicije. Seveda bodo ti, ki nam vladajo, samozavestno zatrjevali, da so vladavino prava vrnili v našo državo. Tudi zato so tako hiteli z imenovanjem novih ustavnih sodnikov še pred volitvami. In samo dan prej je stara sestava ustavnega sodišča izdala odločbo. O neustavnosti zakona o »depolitizirani« RTVS? Ne, sploh ne! Pač pa o tem, da je bil 80 let star sodni proces s smrtno obsodbo nekega generala povsem upravičen. In seveda čakajo na sodni razplet še mnoge druge afere sedanje oblasti. Denimo Litijska. A pozabite na odgovornost: v tem primeru bosta na zatožno klop sedla dva nižja uradnika, v katera si sedaj politiki vladajočih strank brišejo umazane tace.
Potem je tu še inkvizicijska (tj. preiskovalna) parlamentarna komisija, ki naj bi ugotovila kakor težke grehe opozicijskih strank. Prejšnja predsednica komisije, ki po naključju znova kandidira za poslanko (tokrat na listi »ponosnih naslednikov«), je sama povedala, da je namen komisije obračun z opozicijo in politični šov. Sedanja predsednica komisije je to potrdila – mesec in pol pred volitvami je razglasila, da ji zaradi njenega boja za resnico in pravico menda grozijo s smrtjo. O tem, kdo ji grozi in kakšna je vsebina groženj, seveda niti besede. Ker ji pač moramo verjeti na besedo, da je glavni problem Slovenije opozicija in ne vlada. No, saj tudi prvi predsednik Milan Kučan preko Reporterja sporoča, naj se varujemo morebitne četrte Janševe vlade. Potem pa v podkastu s predsednico DZ govori o vladanju s pomočjo ustrahovanja. In o tem nam predava zadnji partijski šef, ki je konec 80. let želel na perfiden način dokončno rešiti vprašanje tedaj nastajajoče opozicije – s pomočjo afere, ki jo danes poznamo pod črkami JBTZ. Res, totalna ironija!
In isti partijski šef dandanes Sloveniji sporoča, da mora zaradi zaščite slovenske ustavne ureditve podpreti dosedanjega predsednika vlade. Ki se v bizarnih estradniških videoposnetkih napihuje, kako je opozicijskim poslancem »dal boga«. In ki mu seveda tiho podporo daje tudi ljubljanski župan, ki prebivalce Štepanjskega naselja prepričuje, naj se ob pomanjkanju parkirnih mest pač vrnejo v čas, ko si je vsaka družina lahko privoščila največ en avtomobil. Ker dokler bo on šef v slovenski prestolnici, bo vladavina prava delovala – preko pajkov za odvažanje vozil. Saj veste, nekako v tem stilu je leta 1972 govoril tudi Zoranov in Milanov vzornik, znan pod nazivom Veliki gobar: »Če ne bi bili mi (na oblasti), bi to pomenilo, da je nekdo drug …«
Če je to, kar sem naštel, res vladavina prava oziroma pravna država, potem imam na sumu, da sta to pravno državo skreirala kar Jeffrey Epstein in Harvey Weinstein, dva svetniška lika globalne levice. In očitno je slovenska pravna država priklenjena na radiator. Čas je, da se to konča. 22. marca bo priložnost za to.
