Piše: dr. Janez Remškar
Morda je ob sedanjem pojavljanju ga. Svetlane Makarovič, odobravanju njenega pojavljanja, njenih besed iz t.i. kulturnih krogov, tudi ministrice za kulturo, potrebno zapisati še kaj.
Včasih je bila brez dvoma velika umetnica! Kaj pa je sedaj? Umetniki so s svojimi deli, v besedah ali slikah, pogosto kritični do oblasti, naj bo to leva ali desna. A ga. Makarovič že vrsto let praviloma napada le desnico in cerkev. Ali je torej morda politična aktivistka v rokah levice, ki zna take usluge tudi nagraditi? Ali je brezobzirna, maščevalna, samovšečna, hudobna starka z nekimi davnimi zamerami? Ali s svojimi sedanjimi nastopi še deluje kot umetnica, ali je sedaj le še orodje tranzicijske, privatizacijske levice? Morda tudi njej niso tuje pridobitve revolucije, z najrazličnejšimi privilegiji, tudi zdravstvenimi, kot je to bilo v preteklosti? Pridobitev tranzicijske levice, vključno z ohranitvijo oblasti, niti ne omenjam. Kaj so njene vrednote? Iz njenih besed, njih naglašanja, njene mimike, se da razbrati samo bes, razdiralnost, nestrpnost, sovraštvo! Njene besede, verzi, izrečeni tu in tam, pogosto objavljeni na nacionalni televiziji, so pravi sovražni govor! Torej ! Kdo bo končno, ne glede na njeno predhodno umetniško delo, tem njenim nastopom dal pravo ime in to preprečil. Naši osrednji mediji? Ne! Ti slišijo sovražni govor le na desnici. Ali kaj potvarjam? In takim nastopom njeni podporniki navdušeno ploskajo. Mediji to z odobravanjem kažejo, zvečer pa so novinarji osrednjih medijev spet polnih ust kako se je treba upreti sovražnemu govoru! Naj bo jasno! Levici, kakršna koli že je pri nas, novonastala ali tranzicijska, preoblečena iz komunistov, sovražni govor in delitev Slovenk in Slovencev, ustreza!
Tovariš Kučan in kompanija pišejo javna, »mirovniška« pisma z mirovniškimi zahtevami zaradi vojne v Ukrajini. Mar bi se zaradi, v zadnjem času pri nas vsepovsod prisotne nestrpnosti, sovražnosti politikov, s tem, v zvezi obrnili na vse nas. Prav tako ni nepomembno, da je sedanji predsednik vlade pred volitvami omenjal fašizem. Spomnimo se njegovih besed, pred predsedniškimi volitvami, da ONI ne bodo drugemu dovolili, da bi zmagal. Nezaslišano! Ali so se novinarji ob to kaj obregnili? Ne! Pri nas je na levici prisotna celo želja po uničenju političnega konkurenta, za vsako ceno. Brezobzirno in z lažmi in to se dela tudi s pomočjo medijev. Ves čas nas levica opominja, da so stranke nepotrebne, škodljive. A ne vse. Nekatere so napredne, kajne? Veliko bolje za vse nas bi bilo, da bi se ti bivši komunisti, s g. Kučanom na čelu, njihovi somišljeniki in intelektualci, torej pristaši naprednih sil, s podobnim »mirovniškim« pismom, obrnili na Slovenke in Slovence! A tega ti bivši in sedanji tranzicijski »pridobitneži«, lahko bi jim rekel kar sovražniki, preprostih, delovnih, skromno plačanih Slovenk in Slovencev, ne narede! Ustreza jim nadaljevanje razkola, zapeljanega v skrajnost z revolucijo in povojnimi poboji in sedaj podprtega z mediji! Kaj je in kaj, za koga dela sedaj ga. Makarovič, nekoč umetnica? Ali ji morda ugaja le medijska pozornost in za to naredi karkoli, tudi kaj takega, kar je obsojanja vredno? Ne verjamem! Meni je žal, da tako zapravlja svoj nedvomno velik , umetniški ugled! Nekomu, ki jo izkorišča, to prija in ustreza, kajti oni, na levici, vedo, da je sovražni govor le na desnici!
