Anjezë Gonxhe Bojaxhiu se je v zgodovino zapisala kot mati Terezija iz Kalkute. Albanska redovnica iz Skopja je že za časa svojega življenja postala ena najbolj oboževanih osebnosti 20. stoletja. Ustanovila je red misijonark ljubezni, za svoje delo prejela Nobelovo nagrado za mir, papež Janez Pavel II. jo je leta 2003 razglasil za blaženo, papež Frančišek leta 2016 za svetnico. Skratka, okoli ženske, ki je v Indiji skrbela za revne in bolne, se je ustvaril svetniški mit. In kdor je o njem dvomil (in podvomi še danes), ga ni samo Cerkev razglasila za heretika. Radi so jo imeli (in jo imajo) tudi progresivci, čeprav je bila ostro proti splavu. Za aids pa je dejala, da je »božja kazen«, a hkrati, da bi bila trendovska, nosila rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu. Nekoč je celo prekinila intervju, ker je novinar uporabil besedo »homoseksualci«. Dejala je, da bi jih morali imenovati »Jezusovi prijatelji«.
Nikakor nočem sejati dvoma o dobroti matere Terezije. Celo več. Verjamem, da je imela najboljše namene in je iskreno verjela v svoje poslanstvo, ki pa ga je uradni Vatikan sčasoma spremenil v svojo največjo marketinško zmago v minulih sto letih. Predvsem njeno prepričanje, da sta revščina in bolezen darili, ki omogočata povezanost z Bogom. To je omogočilo polnjenje vatikanske blagajne. Novinarska preiskava pred skoraj 30 leti je namreč pokazala, da so misijonarke ljubezni na leto prejele najmanj 72 milijonov dolarjev donacij in da je bilo samo sedem odstotkov tega denarja porabljenega v dobrodelne namene. To ni čudno, če vemo, da je imel nadzor nad tem denarjem od leta 1965 Vatikan. Zdaj naj si pa vsak sam izračuna, o kakšnih vsotah govorimo. »Bog ve. On je naš bankir,« je leta 2008 na vprašanje, naj natančno pove, kako se porabijo donacije, odgovorila sestra Nirmala, takratna vrhovna poveljnica misijonark ljubezni.
Mati Terezija sedanjosti je Greta Thunberg. Švedska najstnica postaja ikona globalnega okoljskega aktivizma. Mit, ki se je do zdaj spletel okoli nje, gre nekako takole. Nekega petka se je takrat 15-letni deklič odločil, da ne gre v šolo, ampak pred švedski parlament z napisom »Šolska stavka za podnebje«. Kasneje so se ji pridružili še drugi, ki niso šli v šolo zaradi okolja. Najprej so o tem poročali švedski mediji, ko pa je agencija Reuters Gretin okoljski protest ponesla v svet, so tisti, ki živijo na račun strašenja človeštva, da bo z zelenim planetom vsak trenutek konec, če vlade ne bodo namenjale na stotine milijonov dolarjev za raziskave o podnebnih spremembah, našli svojo novo maskoto. Tudi za Greto verjamem, da jo iskreno skrbi za okolje in da so njeni nameni otroško čisti, dvomim pa, da je marketinškemu aparatu, ki se zdaj plete okoli nje, v resnici mar na planet. Povejmo kar naravnost: gre jim za denar. Za ogromne količine denarja.
Že oktobra 2013 je levičarska skupina z imenom Iniciativa za podnebno politiko (CPI) izdala študijo, v kateri je ugotovila, da so globalna vlaganja v boj proti podnebnim spremembam dosegla 359 milijard dolarjev. Denarja lačni reševalci Zemlje so zapisali, da je ta »poraba daleč od tistega, kar je potrebno«. In potrebno naj bi bilo pet bilijonov dolarjev na leto. Zdaj pomislite, kaj bi lahko naredili s tem denarjem. Ekonomist Stephen Moore je zapisal, da bi lahko nahranili vse lačne na svetu, odpravili malarijo, zagotovili čisto vodo in napeljali elektriko v najbolj oddaljeno afriško vas. Pa še bi ostalo dovolj denarja, da bi odkrili zdravilo za raka in Alzheimerjevo bolezen.
Skratka, ob svetnicah in svetnikih, ki jih ustvarja medijski mainstream, vedno zastrižem z ušesi. Ne dvomim sicer v dobre namene glavnih igralcev, a mašinerija, ki se ustvari okoli teh ljudi, je običajno nevarna za denarnice davkoplačevalcev. In za ljudi, ki dvomijo. Samo poglejte, kaj se je zgodilo s Patrickom Moorom, človekom, ki ga je Greenpeace še do nedavnega predstavljal kot enega od soustanoviteljev. Moore je namreč nedavno izjavil, da klimatska kriza ni samo lažna novica, ampak je tudi lažna znanost. Greenpeace ga je takoj obtožil, da je na plačilni listi okolju sovražnih lobijev, in ga izbrisal iz spomina Greenpeacea.
Najprej so o tem poročali švedski mediji, ko pa je agencija Reuters Gretin okoljski protest ponesla v svet, so tisti, ki živijo na račun strašenja človeštva, da bo z zelenim planetom vsak trenutek konec, če vlade ne bodo namenjale na stotine milijonov dolarjev za raziskave o podnebnih spremembah, našli svojo novo maskoto.
