2.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Izgubiti bitko z boleznijo ali od covida umreti v hudih mukah?

Piše: Lea Kalc Furlanič 

Kaj storiti, da bi nergačem iz glave izbili vzvišenost, zaradi katere vehementno odhajajo na ulice?  

Avstrija minuli konec tedna – v restavracijah, hotelih, na terasah barov striktno upoštevanje ukrepov: lastniki preverjajo pogoj PCT in gostje izpolnjujejo obrazce za morebitno izsledljivost.  Nič težkega, zamudnega. Lastniki so zasebniki, ki se iz dneva v dan borijo za goste, za kruh. Nič jim ni podarjeno, nič ni samoumevno. Izhajajo iz skromnosti, napreduje tisti, ki trdo dela ter upošteva navodila skupnosti, države. Od ponedeljka so slednja še bolj ostra, a odpora, v to smo lahko prepričani, ne bo. Avstrijci so namreč spoštljivi, urejeni, dosledni državljani.  

Na drugi strani Alp pa – izredno hudim covidnim razmeram navkljub –  sam kaos, ki že meji na psihoze. V njem vrh shrljivega rišejo smrtnonevarno naperjeni politikanti in njim podrejena “ulica”, dvolično medicinsko osebje z etično vprašljivimi titulami in ponašanjem ter razvratniki kvazi kulture, ki jim država upravičeno (!) odvzema privilegije. Ne gre pozabiti, celo izpostaviti javne delavce, kot so ravnatelji. Njih jamranje, češ naj jim država pomaga starše prepričati v izpolnjevanje pogoja samotestiranja učencev, je slikovit odsev permisivne vzgoje, v kateri je otrokom dovoljeno vse, vzgojitelji pa nimajo avtoritete. Ta vzgoja je tudi tokrat pogrnila na celi črti, sicer bi ravnatelji-vzgojitelji s svoje funkcije v družbi zavihali rokave in dogajanje spravili v red.  

Navedeni primeri imajo enak imenovalec:  vsi so zaradi liberalne in socialistične zasnove slovenske družbene ureditve “vzgojeni” v prepričanju, da sta jim država in družba dolžni zagotavljati  nedotakljivost in namesto njih prevzemati odgovornosti. Kaj storiti, da bi jim iz glave izbili vzvišenost, zaradi katere vehementno odhajajo na ulice, so moralno-etično vprašljivi in tako zelo branijo svoj kokon nedotakljivega udobja? Morda bi za začetek prav vsem, ki še niso dojeli smrtne nevarnosti virusa, pomagalo, da pri poročilih novinarji obrnejo dikcijo: namesto povedi, koliko ljudi je izgubilo bitko z boleznijo, naj rečejo in z velikimi črkami zapišejo – koliko ljudi je zaradi covida umrlo v hudih mukah. Če nergačem še to ni dovolj, naj gredo za teden ali dva prostovoljno delat na covidne oddelke. Tam ni privilegijev, ni udobja, je ponižnost, trpljenje in smrt.  

 

Lea Kalc Furlanič je novinarka Demokracije in nekdanja dolgoletna novinarka Primorskih novic.  

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine