Piše: Miro Petek
Ko smo se med prazniki malo odmaknili od vsakdanjika, prazniki so vendarle tudi temu namenjeni, so nas mediji razvajali z mehkimi vsebinami, ki so praznično praznino zapolnjevali s skrbno načrtovano tematsko ponudbo. Tu ciljam na najrazličnejše izbore, lestvice, dogodke leta doma in na tujem, osebnost leta in podobno navlako, ki povprečnega Slovenca ustrezno uspava, da pri tem ne opazi, kaj so mu med potico, pršutom in sarmo podtaknili na praznično mizo. Gre za medijski format, ki se v prazničnih dneh dobro bere, gleda in posluša in ljudje pri sprejemanju te vsebine ne vlagajo veliko miselnega napora. V teh inventurah pa je lepo zapakirano utrjevanje stališč, ki jih narekuje vladajoča politika in njej zvesto medijsko okolje.
Iz vse nepregledne letne množice dogodkov, zgodb, odločitev, preobratov, uspehov in neuspehov, zmag in porazov, procesov, afer, škandalov, prestopov, poguma, zablod itd., itn. naredijo medijski delavci svoj kolaž, svoj izbor dogodkov in oseb. Ker bom tu zapisal, da pri tem spretno manipulirajo, se bodo seveda oglasili, da je njihov izbor vendarle avtonomna odločitev uredništva in novinarja, ter navrgli frazo, da je izbor objektiven. Ni res, objektivnost je mit, v novinarstvu in tudi sicer objektivnosti ni, lahko je poštenost, vendar tudi te vrline zelo primanjkuje. Govoriti o avtonomnosti pa je ob tej lastniški strukturi medijev in nadoblasti politike le zgodba za naivne. Razumem, v eno uro televizijske oddaje ali na eno časopisno stran gre omejeno število črk, stavkov, znakov, slik in tona. Toda bistven je izbor, ki med vrsticami nosi virus manipulacije. Selekcija sledi lastnikovim in političnim interesom, ki so med sabo prepleteni kot še nikoli doslej. Občestvo v prazničnih dneh ob prebiranju razne inventure pač ne razmišlja preveč in manipulatorjem skozi te zgodbe uspe ustvarjati želeni učinek, to je sprejemanje njihove resnice, kdo je najboljši, najpomembnejši, najzaslužnejši … Pri teh izbirah ne gre za dejanski pomen dogodkov ali oseb, ampak za medijske učinke in interese politike. Morebitno glasovanje bralcev in gledalcev je seveda farsa, kajti nabor ponujenih kandidatov je v rokah urednikov in politike.
Na predvečer prehoda v novo leto pa je osrednji tiskani dnevnik dodal še anketo o strankarskih preferencah in z mastnimi poudarki na prvi strani naznanil, kako se zaupanje v Golobovo vlado krepi. Kako absurdno, kajti le dan ali dva poprej je vlada doživela kolaps na ustavnem sodišču, ki je zakon o zdravstveni dejavnosti razglasilo za neustavnega. Niso potrebovali niti enega dne niti niso dobro prebrali odločitve, ko so skupaj z mediji, ki jih vlada financira po vseh mogočih kanalih, in nihajočo zdravstveno ministrico razglasili zmago, češ da je ustavno sodišče spoznalo, kako ima vlada prav, ko želi ločiti javno in zasebno zdravstvo. Neustavnost zakona so na vseh korakih skušali minimizirati, o sramotnem ločenem mnenju ustavne sodnice, ki si ne zasluži, da jo poimensko izpostavimo ali da ji dodamo kak pridevnik, pozitivnega ali negativnega, ni bilo v dominantnih medijih niti sledu zapisa ali razmisleka.
Medijske vsebine, ki so nam jih za praznike ponujali mediji, v resnici niso bile prazne. Slabe tri mesece pred volitvami so bile dobro premišljene in ciljane na povprečnega Slovenca z lenimi in mlahavimi možgani. Ljudstvu je treba prodati prepričanje, kako je nevidno delo aktualne oblasti uspešno in koristno! Na oblasti imamo patološkega narcisa, ki je v teh letih tako dobro usvojil medijsko dramaturgijo, da mu niti takrat, ko laže in govori neumnosti, ljudje ne zamerijo preveč. Zato potrebujemo velik prepih v glavah volivcev, da ne bodo več nasedali ljudem, ki ponujajo lahke rešitve in ki si pred volitvami z našim denarjem kupujejo našo hvaležnost, namesto da bi jih kaznovali za vso povzročeno škodo.
